Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.048-30.147)

  1. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  2. kapȗn, m. = kopun.
  3. kapúr, -rja, m. das Petroleum, Borovnica- Erj. (Torb.).
  4. kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
  5. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  6. kȃpusnik, m. = zelnik, C.
  7. kapusnják, m. = zelnik, Notr.
  8. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  9. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
  10. 1. kȃr, m. der Zank, BlKr.- M.
  11. 2. kȃr, m. der Fels, Gor.; — prim. ker.
  12. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  13. karabīnar, -rja, m. der Carabinier, Cig., Jan.
  14. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  15. karākter, m. značaj, der Charakter.
  16. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. káranəc, -nca, m. der Gerügte, Jan. (H.).
  18. káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  19. karās, m. die Karausche (cyprinus carassius), Cig., Jan., Erj. (Z.).
  20. karāsək, -ska, m. = karas, Jan.
  21. karāsnik, m. črv k., der Karauschwurm, Cig.
  22. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  23. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  24. karatováti, -ȗjem, vb. impf. karatieren, Cig. (T.).
  25. karavāna, f. potujoča truma (trgovcev, romarjev), die Karawane.
  26. káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
  27. karbōl, m. = karbolna kislina, nk.
  28. karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
  29. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
  30. kārengar, -rja, m. = karnar, Gor.
  31. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  32. kàrf, kárfa, m. der Karpf.
  33. karfijōl, m. der Blumenkohl, der Karfiol, Cig., Jan.
  34. karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
  35. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
  36. kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
  37. karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
  38. kȃrka, f. 1) die Rüge, C.; — 2) der Zank, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  39. karla, f. neko jabolko, M., C.
  40. kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
  41. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  42. karnej, m. = kanjer, ogr.- C.
  43. karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
  44. karneōl, m. neki kamen spadajoč med kremenjake, der Carneol.
  45. karner, -rja, m. = kanjer, Trub.
  46. karnevāl, m. predpust, der Carneval.
  47. karnīs, m. das Karnies, Cig.; (karniš, Vrtov. [Vin.]).
  48. karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
  49. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
  50. karǫ̑la, f. der Schubkarren, Dol.; — prim. it. carriuola, das Rollbett.
  51. 1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
  52. 2. karp, m. der Schneeschuh, C.
  53. karpoč, m. die Schleihe (tinca), Frey. (F.).
  54. kárpovnik, m. der Karpfenteich, Cig., Jan.
  55. karstenīt, m. der Karstenit ( min.), Cig. (T.).
  56. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
  57. kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
  58. kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
  59. kȃrtavəc, -vca, m. der Kartenspieler, Mur.
  60. kartȃvžar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kartuzijanec.
  61. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  62. kartōn, m. der Carton, die Pappe, Cig., DZ.
  63. kartōnar, -rja, m. der Pappenmacher, Cig.
  64. kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
  65. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
  66. káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.
  67. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  68. kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.- Mik.
  69. kásija, f. die Kassie (cassia), Cig., Jan., Dalm.
  70. kasír, -rja, m. blagajnik, denarničar, der Cassier.
  71. kastēl, m. kleine Festung, das Castell.
  72. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  73. kastǫ̑r, m. = kastorec, Lašče- Levst. (Rok.).
  74. kastǫ̑rəc, -rca, m. der Biberhut, Cig., Kr.
  75. kastruži, m. pl., Svet. (Rok.), pogl. kostruži.
  76. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  77. kȃšar, -rja, m. der Grützehändler, Cig.
  78. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  79. káščica, f. dem. kašča.
  80. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  81. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  82. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  83. 1. kášica, f. dem. kaša.
  84. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  85. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  86. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  87. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  88. kášljav, adj. am Husten leidend, Mur.
  89. kášljavəc, -vca, m. der Huster.
  90. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  91. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  92. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  93. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  94. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  95. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  96. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  97. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  98. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  99. kaštíga, f., Mur.; pogl. kazen.
  100. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).

   29.548 29.648 29.748 29.848 29.948 30.048 30.148 30.248 30.348 30.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA