Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (30.001-30.100)

  1. kápast, adj. kappenförmig, Cig., Jan.; kapasta streha, das Helmdach ( z. B. an einem Thurme), Cig.; — schalig ( min.): kapasti vapnenec, Schalenkalk, h. t.- Cig. (T.); — k. vol, ein Ochs mit vorwärts gebogenen Hörnern, Cig.; "k. vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz početka nekaj nizdolu obrnjene, a potlej zopet kvišku zasuknjene", Lašče- Erj. (Torb.).
  2. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  3. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
  4. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
  5. 2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
  6. kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
  7. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
  8. kapẹ̑lnik, m. der Kapellmeister, Jan., Cig. (T.), C., nk.
  9. kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
  10. káperən, -rna, adj. Kapern-: kaperna omaka, die Kapernsauçe, Cig.
  11. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
  12. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
  13. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
  14. kȃpičar, -arja, m. = kapar, Cig.
  15. kápičati, -am, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  16. kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.
  17. kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.
  18. kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
  19. kapı̑n, m. = 2. kapec, kapast vol, Lašče- Levst. (M.), Notr.
  20. kapitāl, m. glavnica, das Capital.
  21. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
  22. kapitalīst, m. der Besitzer von Capitalien, der Capitalist.
  23. kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
  24. kapitȃn, m. der Capitän (eines Schiffes); — der Hauptmann, Mur., Cig., Jan.
  25. kapitanováti, -ȗjem, vb. impf. za kapitana biti, nk.
  26. kapitȃnstvọ, n. die Capitänswürde; — der Hauptmannsrang, die Hauptmannschaft, Cig.
  27. kapiti, -im, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  28. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
  29. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
  30. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
  31. kápljast, adj. tropfenförmig, Cig. (T.).
  32. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
  33. kȃpljati, -am, vb. impf. = kopiti, C.
  34. kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
  35. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
  36. kápljičast, adj. tropfenförmig, Cig.
  37. kápljičica, f. dem. kapljica; das Tröpfchen, Valj. (Rad).
  38. kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  39. kapníčast, adj. tropfsteinartig, Erj. (Min.).
  40. kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
  41. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
  42. kapnják, m. die Dachrinne, C.
  43. kapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. tröpfeln, C.
  44. kapūc, m. = kapuca, Cig., Burg.
  45. kapucı̑n, m. der Kapuziner, Cig., Jan.
  46. kapucı̑nar, -rja, m., pogl. kapucin.
  47. kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
  48. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  49. kapȗn, m. = kopun.
  50. kapúr, -rja, m. das Petroleum, Borovnica- Erj. (Torb.).
  51. kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
  52. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  53. kȃpusnik, m. = zelnik, C.
  54. kapusnják, m. = zelnik, Notr.
  55. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  56. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
  57. 1. kȃr, m. der Zank, BlKr.- M.
  58. 2. kȃr, m. der Fels, Gor.; — prim. ker.
  59. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  60. karabīnar, -rja, m. der Carabinier, Cig., Jan.
  61. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  62. karākter, m. značaj, der Charakter.
  63. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. káranəc, -nca, m. der Gerügte, Jan. (H.).
  65. káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  66. karās, m. die Karausche (cyprinus carassius), Cig., Jan., Erj. (Z.).
  67. karāsək, -ska, m. = karas, Jan.
  68. karāsnik, m. črv k., der Karauschwurm, Cig.
  69. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  70. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  71. karatováti, -ȗjem, vb. impf. karatieren, Cig. (T.).
  72. karavāna, f. potujoča truma (trgovcev, romarjev), die Karawane.
  73. káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
  74. karbōl, m. = karbolna kislina, nk.
  75. karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
  76. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
  77. kārengar, -rja, m. = karnar, Gor.
  78. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  79. kàrf, kárfa, m. der Karpf.
  80. karfijōl, m. der Blumenkohl, der Karfiol, Cig., Jan.
  81. karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
  82. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
  83. kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
  84. karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
  85. kȃrka, f. 1) die Rüge, C.; — 2) der Zank, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  86. karla, f. neko jabolko, M., C.
  87. kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
  88. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  89. karnej, m. = kanjer, ogr.- C.
  90. karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
  91. karneōl, m. neki kamen spadajoč med kremenjake, der Carneol.
  92. karner, -rja, m. = kanjer, Trub.
  93. karnevāl, m. predpust, der Carneval.
  94. karnīs, m. das Karnies, Cig.; (karniš, Vrtov. [Vin.]).
  95. karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
  96. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
  97. karǫ̑la, f. der Schubkarren, Dol.; — prim. it. carriuola, das Rollbett.
  98. 1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
  99. 2. karp, m. der Schneeschuh, C.
  100. karpoč, m. die Schleihe (tinca), Frey. (F.).

   29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA