Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.901-30.000)

  1. kalìv, -íva, adj. keimfähig, Cig., Jan., Cig. (T.), UčT.
  2. 1. kalı̑vəc, -vca, m. der Trüber, Cig.
  3. 2. kalı̑vəc, -vca, m. der Härter (des Eisens), Cig.
  4. kalívost, f. die Keimfähigkeit, Cig., Nov., SlN.
  5. kalíž, m. = kališ, die Pfütze, Jan.; der Bodensatz, Cig.; kaliž narediti, eine Trübung bewirken, LjZv.; der Mischmasch, Jan.; v bukvah za prosti ljud ne smemo delati kaliža, Glas.
  6. kálja, f. 1) der Schmutz am Leibe, Bodrež pri Kanalu ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) neka jed, skuhana od maselnika, skute in moke, Bolc- Erj. (Torb.).
  7. káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn- Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.
  8. 1. kaljénje, n. das Keimen, das Aufgehen, Cig.
  9. kałnẹ́ti, -ím, vb. impf. trübe werden, ermatten (vom Glanz), Cig.
  10. kałníca, f. 1) trübes Wasser, das Pfützenwasser, Cig., Jan., C., Vod. (Izb. sp.); — 2) das Bergrecht, eine Abgabe vom (trüben?) Wein, Cig.; — 3) die Dungfliege (cristalis), Erj. (Z.).
  11. kałník, m. der Löschtrog, V.-Cig., Jan., DZ.
  12. kalobúriti, -ȗrim, vb. impf. pantschen, C.
  13. kalǫ̑nci, adv. huckepack, k. nositi, Krn- Erj. (Torb.); — prim. kalinec kalonec.
  14. kālong, m. der fliegende Hund (pteropus edulis), Erj. (Ž.).
  15. kalovína, f. der Schlamm, tiefer Koth, Cig., Jan., C.
  16. 1. kalovı̑t, adj. morastig, Cig., Jan.; — hs.
  17. 2. kalovı̑t, adj. keimvoll, Cig.
  18. kálovnik, m., Šol.; pogl. kalanica 1).
  19. kālpak, m. madžarsko pokrivalo, der Kalpak.
  20. kalȗdra, f. 1) der Nachwein, der Lauer, Št.- C.; das Gepantsch, Ip.; — 2) schmutziges Frauenzimmer, C.
  21. kaludráti, -ȃm, vb. impf. 1) pantschen, C.; — 2) k. se = kalužati se, C.
  22. kalȗp, m. die Form, die Gussform, das Modell, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. kalup iz tur., Mik. (Et.).
  23. kalȗpar, -rja, m. der Formenmacher, der Modellschneider, Cig., Jan.
  24. kalȗparski, adj. die Formenmacher betreffend; k. pesek, der Formsand, Cig. (T.); kaluparska priprava, das Formzeug, Cig.
  25. kalȗparstvọ, n. die Formkunst, die Modellierkunst, Cig. (T.), C.
  26. kalȗpən, -pna, adj. Form-, Cig.
  27. kalúpiti, -ȗpim, vb. impf. formen, Cig. (T.).
  28. kaluporẹ̀z, -rẹ́za, m. der Formenschneider, Cig.
  29. kaluporẹ̑zba, f. das Formschneiden, Cig.
  30. kaluporẹ̑zəc, -zca, m. der Formschneider, Jan.
  31. kaluštráti, -ȃm, vb. impf. trüben, C.
  32. kalúža, f. die Kothlache, die Pfütze, Mur., Cig., Jan., Notr., SlGor.
  33. kalúžast, adj. pfützig, lachig, Mur., Cig.
  34. kalúžati, -am, vb. impf. im Koth wälzen, Mur.; k. se, sich im Kothe wälzen, in der Pfütze baden, Mur., Jan., Mik.; svinje se kalužajo, C., SlGor.
  35. kalúžən, -žna, adj. pfützig, schlammig, Cig., Jan.
  36. kalúžiti, -ȗžim, vb. impf. stagnieren, Jan. (H.).
  37. kalȗžnica, f. 1) das Pfützenwasser, Cig., Jan.; — 2) navadna k., die gemeine Sumpfschnecke (paludina vivipara), Erj. (Ž.); — 3) die Sumpf-Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  38. kalvīlar, -rja, m. der Calville-Apfel, Jan., Nov.
  39. kalvīnəc, -nca, m. der Anhänger der calvinischen Lehre, der Calvinist, Cig., Jan.
  40. kalvīnstvọ, n. der Calvinismus, Cig., Jan.
  41. 1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
  42. 2. kȃn, m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.
  43. 3. kȃn, m. der Kahm ("Kahn"), der Weinrahm, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — iz nem.
  44. 4. kān, m. mongolischer, tatarischer Häuptling, der Khan.
  45. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
  46. kanāl, m. der Canal.
  47. kanȃrčək, -čka, m. dem. kanarec.
  48. kanȃrəc, -rca, m. der Kanarienvogel (fringilla canaria), Jan., Erj. (Ž.).
  49. kȃnast, adj. kahmig: kanasto vino, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — prim. 3. kan.
  50. kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
  51. kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
  52. kancelı̑rstvọ, n. das Kanzleramt, DZ.
  53. kancelīst, m. neka vrsta uradnikov, der Kanzlist, Cig., Jan., nk.
  54. kancláti se, -ȃm se, vb. impf. zanken, Dol.
  55. kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
  56. kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
  57. kāndis, m. der Kandiszucker, Jan.
  58. kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
  59. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
  60. 2. kanəc, -nca, m. dem. 5. kan, = neresec, mrjasec, ogr.- C.
  61. kanefās, m. eine Art Stoff, Canevas, Cig.
  62. kanēla, f. der Zimmtbaum, der Kanellbaum (canella), Mur.
  63. kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
  64. kanglica, f. dem. kangla.
  65. kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
  66. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  67. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
  68. kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
  69. kánjav, adj. mit zerrauften Kopfhaaren, vzhŠt., C.
  70. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  71. kȃnjək, -njka, m. = kanja, der Mäusebussard, Frey. (F.).
  72. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
  73. kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  74. kȃnka, f. der Tripper, Mik.
  75. kánkole, f. pl. = kankola, Mur.
  76. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  77. kanljìv, -íva, adj. betrügerisch, Mur.
  78. kanljívost, f. betrügerisches Wesen, der Trug, Mur.; laž in kanljivost, Danj. (Posv. p.).
  79. kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
  80. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
  81. kanōna, f. die Kanone, Cig.; — iz nem.
  82. kanonár, -rja, m. der Kanonengießer, Cig.
  83. kanōnik, m. der Domherr, der Canonicus.
  84. kanonír, -rja, m. der Kanonier.
  85. kanonovína, f. das Kanonenmetall, Cig.
  86. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  87. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  88. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  89. kanterič, m. = kantarič, Bes.
  90. kantǫ̑n, m. der Canton, der Bezirk, Cig., Jan., C., Kr.
  91. kantȗš, m. otročja obleka iz pisane tkanine, vzhŠt., Pjk. (Črt.).
  92. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.
  93. kanžar, -rja, m. der Eber, ogr.- C.
  94. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
  95. 2. kȃp, m. = kapelj, C., Mik.
  96. kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
  97. kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  98. kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.
  99. 1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
  100. kȃparica, f. die Kappenmacherin, die Mützenkrämerin, Cig.

   29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101 30.201 30.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA