Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.848-29.947)

  1. kakšte, kakšteč, adv. = kakor koli, (-šteč = -hoteč), ogr.- Mik.; — prim. hte.
  2. kākt, m. der Cactus, Jan., Tuš. (R.).
  3. kȃkti, conj. = kakor, Mur., vzhŠt.- M., ogr.- Levst. (Rok.); kakti — tak i, wie — so auch, ogr.
  4. kakúkavica, f. das gemeine Knabenkraut (orchis morio), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  5. 1. kȃł, m. 1) der Koth in Pfützen, Cig.; — die Hefe, das Sediment, Jan., C.; — 2) eine flache Vertiefung, in welcher sich Regenwasser ansammelt, die Lache, Cig., Jan., C., Notr.; iz kala napiti se, Vrtov.; domače vasi umazani kal, Zv.; skoro pri vsaki hiši je kak kal, BlKr.; die Viehtränke, Štrek.; v kalih tudi živino napajajo, Nov.
  6. 2. kȃł, * m. = 1. kal f., der Keim, Zv., Škrinj., Ravn.- Valj. (Rad).
  7. 1. kȃł, -ı̑, f. der Keim; kali pognati, zu keimen anfangen.
  8. 2. kȃł, -ı̑, f. die Härtung des Eisens (als Eigenschaft): dobra, mehka k., Cig.
  9. kalȃłnik, m. = kalalo, Ip.
  10. kalálọ, n. der Schöpfeimer, Jan., Ip.
  11. kȃlanəc, -nca, m. ein geschlitztes Fell, V.-Cig.
  12. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
  13. 1. kȃlanje, n. das Spalten, Mur., Cig., vzhŠt.
  14. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.
  15. kȃlanka, f. vom Kern gehende Pfirsich, Mur., Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.
  16. 1. kȃlar, -rja, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  17. 2. kalár, -rja, m. der Dorsch (gadus callarias), Erj. (Ž.).
  18. 3. kalár, -rja, m. kdor vodo kala, der Schöpfer, Jan.
  19. kálast, adj. Keime habend, keimend: kalasto žito, Levst. (M.).
  20. 1. kȃlati, -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.
  21. 2. kaláti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.- Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre ( trans.) niederlassen, ( intr.) sinken, abnehmen.
  22. kȃlavəc, -vca, m. 1) ein Werkzeug zum Spalten, Mur.; — der Klieber, Jan.; — 2) kalavci, die Spate ( min.), C., Cig. (T.).
  23. kālcedon, m. neki kamen, ki spada h kremenjakom, der Chalcedon, Cig., Erj. (Min.).
  24. kālcij, m. neka kemična tvarina (kovina), das Calcium, Cig. (T.).
  25. kalcinācija, f. die Verkalkung, die Calcination ( chem.), Cig. (T.).
  26. kȃłčək, -čka, m. dem. 1. kalec m., das Keimchen, Cig.
  27. 1. kȃłəc, -łca, m. dem. 2. kal m., das Keimchen, Cig.
  28. 2. kałəc, -łca, m., Jan. (H.), pogl. kavec, skavec.
  29. kalejdoskōp, m. krasogled, das Kaleidoskop ( phys.), Cig. (T.).
  30. kaleštráti, -ȃm, vb. impf. pantschen: po vodi k., C.
  31. 1. kȃlež, m. = gošča, drozga; die Hefe, das Sediment, C.; ein Gemenge von Dünger, Erde, Wasser u. dgl. zum Düngen der Reben, jvzhŠt.; — prim. 1. kal m.
  32. 2. kȃlež, m. 1) das Härten des Eisens, Kr.; — 2) der Löschtrog der Schmiede, V.-Cig.; — prim. 3. kaliti.
  33. kāli, -ija, m. kemična tvarina, das Kali, Cig. (T.).
  34. kalībər, -bra, m. die Geschützweite, das Kugelmaß, das Caliber; tudi: der Schlag, die Güte.
  35. 1. kálica, f. = zagozda; der Keil, Notr.; — prim. 1. kalati.
  36. 2. kalíca, f. 1) das Keimblatt, der Samenlappen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); der Trieb: lukove kalice = lukova cima, LjZv.; — 2) schwarzer Kümmel (nigella sativa), Medv. (Rok.).
  37. kalìč, -íča, m. dem. 1. kal; kleine Lache: kaliči ob vaseh, LjZv.
  38. kalı̑čnica, f. kaličnice, samenlappige Pflanzen, Jan.
  39. kālij, m. kemična tvarina, das Kalium, Cig. (T.).
  40. kalikstīnəc, -nca, m. der Calixtiner, Jan.
  41. kalı̑łnik, m. die Harttone, das Abkühlfass, Cig.
  42. kalílọ, n. 1) das Härtungsmittel, das Hartwasser der Eisenarbeiter, Cig.; — 2) die Härtung (des Eisens), Cig.
  43. kalı̑n, m. der Gimpel oder Blutfink (fringilla pyrrhula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); kalin debeloglavec, Preš.
  44. kalína, f. 1) die Pfütze, C., Z.; — 2) der Wasserholunder (viburnum opulus), Št.- C.; (tudi češ., rus.); — napačno: die Rainweide (ligustrum vulgare), Tuš. (R.), Cig., Jan., (po hs.); pogl. kostenika, pasji les, C.
  45. kalı̑nəc kalǫ̑nəc, adv. nositi koga kalinec kalonec, jemanden huckepack tragen, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. essere coccolone, kauern, hocken, Erj. (Torb.).
  46. kalínovəc, -vca, m. der Wasserholunderbaum, C.
  47. kalínovina, f. das Holz oder Gesträuch vom Wasserholunder, Cig.
  48. kalíš, m. die Pfütze, C.; der Koth, ogr.- Mik.
  49. kalíšati se, -ı̑šam se, vb. impf. sich in einer Pfütze wälzen, C.; svinje se kališajo po mlaki, jvzhŠt.
  50. kalíšče, n. die Pfütze, Habd.- Mik., Jan., C.; die Mistlache: svinje se v kališči kalužajo, Fr.- C.
  51. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
  52. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
  53. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.
  54. kalìv, -íva, adj. keimfähig, Cig., Jan., Cig. (T.), UčT.
  55. 1. kalı̑vəc, -vca, m. der Trüber, Cig.
  56. 2. kalı̑vəc, -vca, m. der Härter (des Eisens), Cig.
  57. kalívost, f. die Keimfähigkeit, Cig., Nov., SlN.
  58. kalíž, m. = kališ, die Pfütze, Jan.; der Bodensatz, Cig.; kaliž narediti, eine Trübung bewirken, LjZv.; der Mischmasch, Jan.; v bukvah za prosti ljud ne smemo delati kaliža, Glas.
  59. kálja, f. 1) der Schmutz am Leibe, Bodrež pri Kanalu ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) neka jed, skuhana od maselnika, skute in moke, Bolc- Erj. (Torb.).
  60. káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn- Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.
  61. 1. kaljénje, n. das Keimen, das Aufgehen, Cig.
  62. kałnẹ́ti, -ím, vb. impf. trübe werden, ermatten (vom Glanz), Cig.
  63. kałníca, f. 1) trübes Wasser, das Pfützenwasser, Cig., Jan., C., Vod. (Izb. sp.); — 2) das Bergrecht, eine Abgabe vom (trüben?) Wein, Cig.; — 3) die Dungfliege (cristalis), Erj. (Z.).
  64. kałník, m. der Löschtrog, V.-Cig., Jan., DZ.
  65. kalobúriti, -ȗrim, vb. impf. pantschen, C.
  66. kalǫ̑nci, adv. huckepack, k. nositi, Krn- Erj. (Torb.); — prim. kalinec kalonec.
  67. kālong, m. der fliegende Hund (pteropus edulis), Erj. (Ž.).
  68. kalovína, f. der Schlamm, tiefer Koth, Cig., Jan., C.
  69. 1. kalovı̑t, adj. morastig, Cig., Jan.; — hs.
  70. 2. kalovı̑t, adj. keimvoll, Cig.
  71. kálovnik, m., Šol.; pogl. kalanica 1).
  72. kālpak, m. madžarsko pokrivalo, der Kalpak.
  73. kalȗdra, f. 1) der Nachwein, der Lauer, Št.- C.; das Gepantsch, Ip.; — 2) schmutziges Frauenzimmer, C.
  74. kaludráti, -ȃm, vb. impf. 1) pantschen, C.; — 2) k. se = kalužati se, C.
  75. kalȗp, m. die Form, die Gussform, das Modell, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. kalup iz tur., Mik. (Et.).
  76. kalȗpar, -rja, m. der Formenmacher, der Modellschneider, Cig., Jan.
  77. kalȗparski, adj. die Formenmacher betreffend; k. pesek, der Formsand, Cig. (T.); kaluparska priprava, das Formzeug, Cig.
  78. kalȗparstvọ, n. die Formkunst, die Modellierkunst, Cig. (T.), C.
  79. kalȗpən, -pna, adj. Form-, Cig.
  80. kalúpiti, -ȗpim, vb. impf. formen, Cig. (T.).
  81. kaluporẹ̀z, -rẹ́za, m. der Formenschneider, Cig.
  82. kaluporẹ̑zba, f. das Formschneiden, Cig.
  83. kaluporẹ̑zəc, -zca, m. der Formschneider, Jan.
  84. kaluštráti, -ȃm, vb. impf. trüben, C.
  85. kalúža, f. die Kothlache, die Pfütze, Mur., Cig., Jan., Notr., SlGor.
  86. kalúžast, adj. pfützig, lachig, Mur., Cig.
  87. kalúžati, -am, vb. impf. im Koth wälzen, Mur.; k. se, sich im Kothe wälzen, in der Pfütze baden, Mur., Jan., Mik.; svinje se kalužajo, C., SlGor.
  88. kalúžən, -žna, adj. pfützig, schlammig, Cig., Jan.
  89. kalúžiti, -ȗžim, vb. impf. stagnieren, Jan. (H.).
  90. kalȗžnica, f. 1) das Pfützenwasser, Cig., Jan.; — 2) navadna k., die gemeine Sumpfschnecke (paludina vivipara), Erj. (Ž.); — 3) die Sumpf-Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  91. kalvīlar, -rja, m. der Calville-Apfel, Jan., Nov.
  92. kalvīnəc, -nca, m. der Anhänger der calvinischen Lehre, der Calvinist, Cig., Jan.
  93. kalvīnstvọ, n. der Calvinismus, Cig., Jan.
  94. 1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
  95. 2. kȃn, m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.
  96. 3. kȃn, m. der Kahm ("Kahn"), der Weinrahm, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — iz nem.
  97. 4. kān, m. mongolischer, tatarischer Häuptling, der Khan.
  98. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
  99. kanāl, m. der Canal.
  100. kanȃrčək, -čka, m. dem. kanarec.

   29.348 29.448 29.548 29.648 29.748 29.848 29.948 30.048 30.148 30.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA