Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.801-29.900)

  1. kaftān, m. turško oblačilo, der Kaftan.
  2. kȃhati, -am, vb. impf. laut husten, C.
  3. kȃhla, f. 1) der Nachttopf; — 2) die Ofenkachel; — iz nem. Kachel.
  4. kȃhlica, f. dem. kahla; der Nachttopf.
  5. kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
  6. káho, -ota, m. izut parkelj, der Hornschuh bei den Hufthieren, Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  7. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
  8. kája, f. 1) das Räuchern, Valj. (Rad); jantar rabi v kajo, der Bernstein wird als Räucherpulver verwendet, Erj. (Min.); — 2) das Tabakrauchen; za kajo si vendar še imel, für Tabak hattest du doch noch ein Geld, Zv.; ali vas glava boli od kaje? LjZv.
  9. kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno- Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.
  10. kȃjfati, -am, vb. impf. iz. nem. keifen, ZgD., Kr.
  11. kȃjfe, -eta, m. = pipec, das Schnappmesser, BlKr.
  12. kȃjfəž, m. das Löschhorn, Gor.
  13. kȃjha, f. der Kerker, Zora, Št.; — iz nem. Keiche.
  14. kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.- Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.- Mik.).
  15. kajǫ̑n, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm; — prim. fr. coion.
  16. kȃjpada, adv. freilich, natürlich, nk.; — prim. kaj I. 2).
  17. kājper, m. neka zemeljska tvorba, der Keuper ( geol.), Cig. (T.).
  18. kȃjsi, adv. pšenica je kajsi (= kaj si), ist vortrefflich, C.; — prim. kaj II. 2).
  19. kȃjt, adv. = kajti II., Tolm.- C.
  20. kȃjti, I. conj. = ker, Mik., vzhŠt.; denarce je potratila za solnčnik, klobuček, mreže, kajti je tudi nji dišala gospoščina, LjZv.; — = zakaj, denn, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; (v tem pomenu napačno, prim. Cv. VII. 9.); — II. adv. = mnogo, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. kaj II. 2).
  21. kȃjža, f. die Keische, die Hütte, Cig., Slom.- C., Št., Dol., Notr.; — iz nem.
  22. kȃjžar, -rja, m. der Keischler, der Häusler, Cig., Jan., C., Št., Dol., Notr.
  23. kȃjžnik, m. = kajžar, Jan.
  24. kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
  25. kȃk, I. adv. interr. = kako? wie? Mur.; — II. adv. rel. = kakor, vzhŠt., ogr.; — = ki: drevo, kak je bil ptič na njem, vzhŠt.- C.; — III. conj. = kadar (ko): kak je čul, als er hörte, ogr.- C.
  26. kàk, interj. pfui! (v otročjem govoru).
  27. kakadū, m. = kakaduj, Cig.
  28. kakadūj, m. rumenočopasti k., der gelbhaubige Kakadu (cacatua sulphurea), Erj. (Ž.).
  29. kakāo, m. der Cacao, Cig.
  30. kakāov, adj. Cacao-, kakaovo zrno, maslo, Cig.
  31. kakāovəc, -vca, m. kakaovci, Cacaopflanzen (Büttneriaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); pravi k., echter Cacao-Baum (theobroma cacao), Tuš. (R.).
  32. kakaovína, f. die Cacaomasse, Jan.
  33. kakāovnik, m. = kakaovec, Jan.
  34. kakaovnják, m. = kakaovnik, Cig.
  35. kákati, -am, vb. impf. kacken, (v otročjem govoru).
  36. kakọ̑, * adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
  37. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
  38. kakọ̑st, f. die Beschaffenheit, die Qualität, Mur., Cig., Jan.
  39. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
  40. kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
  41. kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
  42. kakovrę̑d, adv. um welche Zeit? Mariborska ok.- C.
  43. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
  44. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
  45. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
  46. kákši, adj. = kakšen, C., Mik., vzhŠt., ogr.
  47. kákšnost, f. die Qualität, die Beschaffenheit, Mur., Cig. (T.), DZ., nk.
  48. kakšte, kakšteč, adv. = kakor koli, (-šteč = -hoteč), ogr.- Mik.; — prim. hte.
  49. kākt, m. der Cactus, Jan., Tuš. (R.).
  50. kȃkti, conj. = kakor, Mur., vzhŠt.- M., ogr.- Levst. (Rok.); kakti — tak i, wie — so auch, ogr.
  51. kakúkavica, f. das gemeine Knabenkraut (orchis morio), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  52. 1. kȃł, m. 1) der Koth in Pfützen, Cig.; — die Hefe, das Sediment, Jan., C.; — 2) eine flache Vertiefung, in welcher sich Regenwasser ansammelt, die Lache, Cig., Jan., C., Notr.; iz kala napiti se, Vrtov.; domače vasi umazani kal, Zv.; skoro pri vsaki hiši je kak kal, BlKr.; die Viehtränke, Štrek.; v kalih tudi živino napajajo, Nov.
  53. 2. kȃł, * m. = 1. kal f., der Keim, Zv., Škrinj., Ravn.- Valj. (Rad).
  54. 1. kȃł, -ı̑, f. der Keim; kali pognati, zu keimen anfangen.
  55. 2. kȃł, -ı̑, f. die Härtung des Eisens (als Eigenschaft): dobra, mehka k., Cig.
  56. kalȃłnik, m. = kalalo, Ip.
  57. kalálọ, n. der Schöpfeimer, Jan., Ip.
  58. kȃlanəc, -nca, m. ein geschlitztes Fell, V.-Cig.
  59. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
  60. 1. kȃlanje, n. das Spalten, Mur., Cig., vzhŠt.
  61. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.
  62. kȃlanka, f. vom Kern gehende Pfirsich, Mur., Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.
  63. 1. kȃlar, -rja, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  64. 2. kalár, -rja, m. der Dorsch (gadus callarias), Erj. (Ž.).
  65. 3. kalár, -rja, m. kdor vodo kala, der Schöpfer, Jan.
  66. kálast, adj. Keime habend, keimend: kalasto žito, Levst. (M.).
  67. 1. kȃlati, -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.
  68. 2. kaláti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.- Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre ( trans.) niederlassen, ( intr.) sinken, abnehmen.
  69. kȃlavəc, -vca, m. 1) ein Werkzeug zum Spalten, Mur.; — der Klieber, Jan.; — 2) kalavci, die Spate ( min.), C., Cig. (T.).
  70. kālcedon, m. neki kamen, ki spada h kremenjakom, der Chalcedon, Cig., Erj. (Min.).
  71. kālcij, m. neka kemična tvarina (kovina), das Calcium, Cig. (T.).
  72. kalcinācija, f. die Verkalkung, die Calcination ( chem.), Cig. (T.).
  73. kȃłčək, -čka, m. dem. 1. kalec m., das Keimchen, Cig.
  74. 1. kȃłəc, -łca, m. dem. 2. kal m., das Keimchen, Cig.
  75. 2. kałəc, -łca, m., Jan. (H.), pogl. kavec, skavec.
  76. kalejdoskōp, m. krasogled, das Kaleidoskop ( phys.), Cig. (T.).
  77. kaleštráti, -ȃm, vb. impf. pantschen: po vodi k., C.
  78. 1. kȃlež, m. = gošča, drozga; die Hefe, das Sediment, C.; ein Gemenge von Dünger, Erde, Wasser u. dgl. zum Düngen der Reben, jvzhŠt.; — prim. 1. kal m.
  79. 2. kȃlež, m. 1) das Härten des Eisens, Kr.; — 2) der Löschtrog der Schmiede, V.-Cig.; — prim. 3. kaliti.
  80. kāli, -ija, m. kemična tvarina, das Kali, Cig. (T.).
  81. kalībər, -bra, m. die Geschützweite, das Kugelmaß, das Caliber; tudi: der Schlag, die Güte.
  82. 1. kálica, f. = zagozda; der Keil, Notr.; — prim. 1. kalati.
  83. 2. kalíca, f. 1) das Keimblatt, der Samenlappen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); der Trieb: lukove kalice = lukova cima, LjZv.; — 2) schwarzer Kümmel (nigella sativa), Medv. (Rok.).
  84. kalìč, -íča, m. dem. 1. kal; kleine Lache: kaliči ob vaseh, LjZv.
  85. kalı̑čnica, f. kaličnice, samenlappige Pflanzen, Jan.
  86. kālij, m. kemična tvarina, das Kalium, Cig. (T.).
  87. kalikstīnəc, -nca, m. der Calixtiner, Jan.
  88. kalı̑łnik, m. die Harttone, das Abkühlfass, Cig.
  89. kalílọ, n. 1) das Härtungsmittel, das Hartwasser der Eisenarbeiter, Cig.; — 2) die Härtung (des Eisens), Cig.
  90. kalı̑n, m. der Gimpel oder Blutfink (fringilla pyrrhula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); kalin debeloglavec, Preš.
  91. kalína, f. 1) die Pfütze, C., Z.; — 2) der Wasserholunder (viburnum opulus), Št.- C.; (tudi češ., rus.); — napačno: die Rainweide (ligustrum vulgare), Tuš. (R.), Cig., Jan., (po hs.); pogl. kostenika, pasji les, C.
  92. kalı̑nəc kalǫ̑nəc, adv. nositi koga kalinec kalonec, jemanden huckepack tragen, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. essere coccolone, kauern, hocken, Erj. (Torb.).
  93. kalínovəc, -vca, m. der Wasserholunderbaum, C.
  94. kalínovina, f. das Holz oder Gesträuch vom Wasserholunder, Cig.
  95. kalíš, m. die Pfütze, C.; der Koth, ogr.- Mik.
  96. kalíšati se, -ı̑šam se, vb. impf. sich in einer Pfütze wälzen, C.; svinje se kališajo po mlaki, jvzhŠt.
  97. kalíšče, n. die Pfütze, Habd.- Mik., Jan., C.; die Mistlache: svinje se v kališči kalužajo, Fr.- C.
  98. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
  99. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
  100. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.

   29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101 30.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA