m (29.701-29.800)

29701. jútriti se, jȗtri se, vb. impf. tagen: jutri se, es tagt, Cig.; hiti se jutriti, der Morgen geht schnell vorwärts, C.
29702. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
29703. jútrn, adj. Morgen-; jȗtrna megla; — pogl. jutrnji.
29704. jutrnína, f. = jutrnjina, Mik.
29705. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
29706. jutrnják, m. der Morgenwind, Mur.
29707. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
29708. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
29709. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
29710. jutrnjína, f. die Morgengabe = jutrnja, Mur., Cig.
29711. jȗtrnjski, adj. jutrnje se tičoč: jutrnjsko pismo, der Ehevertrag, Cig., C.
29712. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
29713. jútros, adv. diesen Morgen, heute früh, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- DSv.
29714. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
29715. jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
29716. jutrováti se, -ȗje se, vb. impf. morgen, C.
29717. jútrovčan, m. = jutrovec, C.
29718. jútrovəc, -vca, m. der Morgenländer, Cig., Jan., Cig. (T.).
29719. jútrovnik, m. = jutrnjik 2), der Morgenpunkt, Cig.
29720. jútrovski, adj. morgenländisch; jutrovsko, das Morgenland, Cig.
29721. jútršnji, adj. = jutrišnji, Danj.- Mik.
29722. juvelīr, -rja, m. dragotinar, der Juwelier, Cig.
29723. jȗvkati, -am, vb. impf. jauchzen, ogr.- C.
29724. júža, f. das Thauwetter (?): moker kakor juža, Kras- Erj. (Torb.).
29725. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
29726. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
29727. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
29728. júžinica, f. dem. južina; der Imbiss, kleines Mittagsmahl oder Nachmittagsbrot.
29729. južíšče, n. der Süd- oder Mittagspunkt, h. t.- Cig. (T.).
29730. júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
29731. jȗžje, n. = južno vreme, Poh.
29732. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
29733. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
29734. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
29735. kābala, f. die Kabbala (jüdische Geheimlehre), Cig. (T.).
29736. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
29737. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
29738. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
29739. kabinēt, m. postranska soba, das Cabinet.
29740. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
29741. káblica, f. die Melkgelte, die Schöpfgelte, Cig., Jan., BlKr.; — pogl. keblica.
29742. káblič, m. das Kübelchen, Cig.; nam. kəblìč.
29743. kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
29744. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
29745. kábrn, adj. haarig, wollig (vom Tuch), C.
29746. kábrnək, -nka, m. = abranek, das junge Träubchen an der Rebe, das Träubchen von Erlen, Haselstauden u. dgl., SlGor.
29747. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
29748. kacálọ, n. der Schmierer, Cig.
29749. kacáti, -ȃm, vb. impf. schmieren, patzen, Cig., Gor., Dol.; kaca se, es ist ein zäher Koth, der Koth klebt an den Füßen, M.
29750. kacàv, -áva, adj. schmiererisch, kritzelig, Cig.
29751. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
29752. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
29753. kȃčar, -rja, m. der Secretär, der Schlangenadler (serpentarius secretarius), Erj. (Ž.).
29754. kȃčəc, -čca, m. 1) das Schlangenmännchen, kajk.- Valj. (Rad); = kačji kralj, der Schlangenkönig (v pravljicah), Kres VI. 267.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Jan., C.
29755. kȃčək, -čka, m. = kačnik 2), das Schlangenkraut, Medv. (Rok.); neko zelišče, s katerim se mlade purice pitajo, BlKr.
29756. kačẹ̑la, f. das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Jan., Hip.- C.; — die Schmerle (cobitis barbatula), Erj. (Z.); — der Steinbeißer (cobitis taenia), Frey. (F.); — = ogor, Cig.
29757. kačẹ̑lica, f. neka riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
29758. káčica, f. dem. kača; 1) kleine Schlange; — 2) povodna k., das Wasserschlängchen (nais proboscidea), Erj. (Z.); — železna k., die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.); — 3) der Visierring ( b. den Nadlern), V.-Cig.
29759. káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
29760. kȃčja, f. die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.
29761. kȃčjak, m. 1) = kačji pastir, C.; — 2) eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wolfsmilch (euphorbia sp.), Št.- Erj. (Torb.); prim. kačec; — die Haferwurz (scorzonera), C.; — 3) der Serpentin, C.; — 4) der Schlangenbisam, Guts.
29762. kȃčjica, f. neki grm, Kr.- Valj. (Rad); = kačja, C.
29763. kȃčka, f. 1) der schiefe Abfall der schmalen Dachseite, der Walm, Rib.- Cig., Notr., Dol.; — 2) psovka grbastemu človeku, Dol.; — 3) k. na podkovi, die Kappe, die Feder: kačka podkovo ustavlja, da ne more nazaj siliti, Levst. (Podk.).
29764. kȃčnica, f. 1) = ogor, der Aal, C.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia officinalis), C.
29765. kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.
29766. kačnják, m. 1) das Schlangenloch, Mur., Cig., C.; — 2) das Schlangengift, C.; der Schlangenbisam, Mur.
29767. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
29768. kačȗnka, f. das Schlangenkraut (calla), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
29769. kačúr, -rja, m. 1) das Schlangenmännchen, Mur., Cig., Mik.; — 2) eine Art Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
29770. kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. čad.
29771. kadá, adv., nam. kəda, = kedaj? Rez.- Mik., Jarn. (Sadj.).
29772. kadaj, adv., nam. kədáj, Alas., Mur., Cig., Jan., Mik.; kadaj, kje je Kristus rojen? Trub.
29773. kadár, -rja, m. der Böttcher, der Binder, Cig., ogr.- C.; tudi: kȃdar, Valj. (Rad).
29774. kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
29775. kȃdca, f. dem. kad; kleiner Bottich.
29776. kadēnca, f. glasopad, die Cadenz ( mus.).
29777. kadēt, m. vojaški gojenec, der Cadet.
29778. kȃdež, m. das Rauchen: k. tobaka, DZ.
29779. kādi, -dija, m. der Kadi (türkischer Richter).
29780. kadič, m. = kadivec, Jan. (H.).
29781. kadı̑čka, f. dem. kadica; kleiner Bottich, Jan. (H.).
29782. kadíłən, -łna, adj. zum Räuchern gehörig, Rauch-, Mur., Cig.; kadı̑łni les, das Räucherholz, Cig.; kadilni dar, das Rauchopfer, Cig., Jan.; kadilni altar, Dalm.
29783. kadı̑łnica, f. 1) das Rauchfass, das Thuribulum; — 2) die Schmauchstube, Cig.
29784. kadı̑łnik, m. 1) = kadilnica 1), Meg., Alas., Cig., Jan., Dalm.; — 2) die Rauchröhre, das Rauchloch, Mur.
29785. kadı̑łnjak, m. = kadilnik 1), Guts.
29786. kadílọ, * n. 1) das Räuchern; meso v kadilo dejati, C.; — 2) das Räucherwerk, pos. der Weihrauch.
29787. kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen ( z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.- Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim ( nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.
29788. kadı̑vəc, -vca, m. 1) der Räucherer, Cig.; — der Weihrauchstreuer, Valj. (Rad); — 2) der Tabakraucher.
29789. kadnáč, m. = zapah, Kras- Levst. (Rok.); — prim. it. catenaccio.
29790. kadník, m. = kadilnica 1), das Rauchfass, Let.
29791. kadúlja, f. der Salbei, Mur., Cig., Jan.; koristna k., gebräuchlicher Salbei (salvia officinalis); travniška k., der Wiesen-Salbei (salvia pratensis), Tuš. (R.).
29792. kadúnja, f. die Mulde ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; nav. pl. kadunje, die Mulde zum Ausschwingen des Getreides, Cig., Jan., C., Dol.; eine größere Mulde, die als Backtrog dient, Dict., Guts., Mur., Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.).
29793. kadúnjast, adj. muldenförmig, Cig. (T.), C.; k. dol, ein Muldenthal, Jes.
29794. kadúnjice, f. pl. dem. kadunje; die Getreide oder Futterwanne, (wird auch als Kinderwiege benützt), jvzhŠt.
29795. kafljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen, Ig (Dol.).
29796. kȃfra, f. der Kampfer; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.
29797. kafráti, -ȃm, vb. impf. rinnen (von Kerzen): sveče kafrajo, Suhor, Dol.
29798. kȃfrčica, f. dem. kafrka, kajk.- Valj. (Rad).
29799. káfrn, adj. Kampfer-; kafrno olje, das Kampferöl, Cig.
29800. káfrovəc, -vca, m. der Kampfergeist, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), Strp.

   29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani