Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.648-29.747)

  1. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
  2. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
  3. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
  4. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.
  5. júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.
  6. juhati, -am, vb. impf., Mur.; pogl. jugati.
  7. juhẹ̑jskati, -am, vb. impf. "juhej" rufen, Nov.
  8. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
  9. jūlij, m. der Monat Juli.
  10. junáčək, -čka, m. kleiner Held: poznali bi radi tega dobrega junačka, Ravn.
  11. junáčən, -čna, adj. tapfer, Meg.; = junaški, Cig., C.
  12. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  13. junáčič, m. der Jüngling, der Bursche, C.
  14. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
  15. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
  16. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  17. junáški, I. adj. heldenmäßig, heldenmüthig, Helden-; junaška dela, Heldenthaten; junaška pesem, das Heldenlied, Cig., nk.; — II. adv. heldenmäßig: junaški obladati, Dalm.
  18. junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.- C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.- Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.
  19. junčár, -rja, m. der Ochsenfuhrmann, vzhŠt.
  20. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
  21. júnčək, -čka, m. dem. junec, = junče.
  22. júnčič, m. = junček, Mik.
  23. jȗndž, m. = džundž, C.
  24. júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.- Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.
  25. júngati, -am, vb. impf. = jugati, gugati, KrGora.
  26. juníčica, f. dem. junica, das Färsenkalb, Dict.
  27. jūnij, m. der Monat Juni.
  28. jūnijev, adj. Juni-: j. mlaj, Cig.
  29. júnoš, m. 1) der Edelknabe, C.; — 2) der Lehrjunge, ogr.- C.
  30. jur, conj. = že, Ev. tirn.-Mik.
  31. júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).
  32. jȗrčək, -čka, m. = jur, Cig., C., Tuš. (B.), Kr.
  33. jȗrək, -rka, m. 1) die Wickelraupe, die Weinraupe, Cig.; — 2) die Schmalzblume (caltha palustris), C.; — 3) der Grubstock mit nur einer Rebe, C.
  34. júrica, f. 1) der Hühnersteiß, C.; — die weibl. Scham, C.; — 2) der Zeisig, C.
  35. júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.
  36. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  37. jurijevščák, m. der Monat April, C.
  38. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
  39. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
  40. jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.
  41. jurkobı̑lar, -rja, m. = kobilar, volga, Kr.
  42. jūrski, adj. jurassisch, Jura-, Cig. (T.); jurska tvorba, die Juraformation, jurski vapnenec, der Jurakalk, Cig. (T.).
  43. justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).
  44. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  45. júšica, f. dem. juha: redka jušica, Cv.
  46. jutránji, adj. = jutrnji, Cig., Jan., Mik.; na jutranje vzeti = na jutrnje vzeti, Z.
  47. jútrašnji, adj. morgig, (utrašnji) ogr.- Mik.
  48. jutrę́nji, adj. = jutranji, jutrnji, Mur., Cig., vzhŠt.
  49. jutrenjíti se, -ím se, vb. impf. = daniti se, tagen, C.
  50. jutrę́njka, f. die Morgenzeit, der Vormittag, C.
  51. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
  52. jútrina, f., Mur., Cig., Jan., Dalm.; pogl. jutrnja.
  53. jútrišnji, adj. morgig; po jutrišnjem, übermorgen.
  54. jútriti se, jȗtri se, vb. impf. tagen: jutri se, es tagt, Cig.; hiti se jutriti, der Morgen geht schnell vorwärts, C.
  55. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  56. jútrn, adj. Morgen-; jȗtrna megla; — pogl. jutrnji.
  57. jutrnína, f. = jutrnjina, Mik.
  58. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  59. jutrnják, m. der Morgenwind, Mur.
  60. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  61. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
  62. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
  63. jutrnjína, f. die Morgengabe = jutrnja, Mur., Cig.
  64. jȗtrnjski, adj. jutrnje se tičoč: jutrnjsko pismo, der Ehevertrag, Cig., C.
  65. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
  66. jútros, adv. diesen Morgen, heute früh, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- DSv.
  67. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
  68. jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
  69. jutrováti se, -ȗje se, vb. impf. morgen, C.
  70. jútrovčan, m. = jutrovec, C.
  71. jútrovəc, -vca, m. der Morgenländer, Cig., Jan., Cig. (T.).
  72. jútrovnik, m. = jutrnjik 2), der Morgenpunkt, Cig.
  73. jútrovski, adj. morgenländisch; jutrovsko, das Morgenland, Cig.
  74. jútršnji, adj. = jutrišnji, Danj.- Mik.
  75. juvelīr, -rja, m. dragotinar, der Juwelier, Cig.
  76. jȗvkati, -am, vb. impf. jauchzen, ogr.- C.
  77. júža, f. das Thauwetter (?): moker kakor juža, Kras- Erj. (Torb.).
  78. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
  79. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
  80. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  81. júžinica, f. dem. južina; der Imbiss, kleines Mittagsmahl oder Nachmittagsbrot.
  82. južíšče, n. der Süd- oder Mittagspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  83. júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
  84. jȗžje, n. = južno vreme, Poh.
  85. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
  86. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
  87. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
  88. kābala, f. die Kabbala (jüdische Geheimlehre), Cig. (T.).
  89. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
  90. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
  91. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
  92. kabinēt, m. postranska soba, das Cabinet.
  93. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  94. káblica, f. die Melkgelte, die Schöpfgelte, Cig., Jan., BlKr.; — pogl. keblica.
  95. káblič, m. das Kübelchen, Cig.; nam. kəblìč.
  96. kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
  97. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
  98. kábrn, adj. haarig, wollig (vom Tuch), C.
  99. kábrnək, -nka, m. = abranek, das junge Träubchen an der Rebe, das Träubchen von Erlen, Haselstauden u. dgl., SlGor.
  100. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.

   29.148 29.248 29.348 29.448 29.548 29.648 29.748 29.848 29.948 30.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA