Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.601-29.700)

  1. jōdəc, -dca, m. = jodid, Cig. (T.); svinčeni jodec, das Jodblei, Cig. (T.).
  2. jodīd, m. eine Jodverbindung, Cig. (T.).
  3. jōdovəc, -vca, m. das Jodür, Cig. (T.).
  4. jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
  5. johòt, -óta, m. das Wehklagen, Jan.
  6. johotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. wehklagen, ächzen, Cig., Jan., C.
  7. jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
  8. jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.
  9. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
  10. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
  11. jǫ́kavəc, -vca, m. der Weiner, Valj. (Rad).
  12. jǫ̑kcati, -am, vb. impf. weinen (v otročjem govoru), Cig.
  13. jokljı̑vəc, -vca, m. der gerne weint, der Weiner, Mur., Cig.
  14. jokljı̑vka, f. die gerne weint, Mur.
  15. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
  16. jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.
  17. jǫ́pica, f. dem. jopa; das Leibröckchen.
  18. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
  19. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
  20. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
  21. jošče, adv. = še, šče, ogr.- C., Mik.
  22. jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — furl.
  23. jožafaj, m. das Pfefferkraut (saturea), C.
  24. jȏžək, -žka, m. prasičevo slepo črevo (Blinddarm), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  25. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
  26. jȗckati, -am, vb. impf. = ukati, jauchzen.
  27. jȗckavəc, -vca, m. der Jauchzer.
  28. jùd, júda, m. der Jude, Cig., Jan.
  29. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
  30. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
  31. jȗdlək, -dləka, m. = bedak, Ščav.
  32. júdovstvọ, n. das Judenthum.
  33. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
  34. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
  35. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.
  36. 1. júgalica, f. = gugalica, Jan., Mik., Notr.
  37. júgati, -am, vb. impf. = gugati, Jan., Z., Štrek., Vrtov.
  38. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
  39. jȗglar, -rja, m. = guglar, Nov.; kdor na juglo pije, Notr.
  40. jȗglati, -am, vb. impf. = guglati, Z.
  41. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
  42. júgnọ, n. = gumno, Dict.; prim. jegno.
  43. júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
  44. júgovica, f. 1) eine durch Reibung entstandene Entzündung zwischen den Beinen oder unter den Armen, Z.; tudi pl. jugovice, Ist. ( Nov.)- C.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  45. júgovka, f. neka hruška, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  46. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
  47. jugovztòk, -tǫ́ka, m., Cig. (T.); pogl. jugovzhod.
  48. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
  49. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
  50. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
  51. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.
  52. júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.
  53. juhati, -am, vb. impf., Mur.; pogl. jugati.
  54. juhẹ̑jskati, -am, vb. impf. "juhej" rufen, Nov.
  55. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
  56. jūlij, m. der Monat Juli.
  57. junáčək, -čka, m. kleiner Held: poznali bi radi tega dobrega junačka, Ravn.
  58. junáčən, -čna, adj. tapfer, Meg.; = junaški, Cig., C.
  59. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  60. junáčič, m. der Jüngling, der Bursche, C.
  61. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
  62. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
  63. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  64. junáški, I. adj. heldenmäßig, heldenmüthig, Helden-; junaška dela, Heldenthaten; junaška pesem, das Heldenlied, Cig., nk.; — II. adv. heldenmäßig: junaški obladati, Dalm.
  65. junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.- C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.- Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.
  66. junčár, -rja, m. der Ochsenfuhrmann, vzhŠt.
  67. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
  68. júnčək, -čka, m. dem. junec, = junče.
  69. júnčič, m. = junček, Mik.
  70. jȗndž, m. = džundž, C.
  71. júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.- Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.
  72. júngati, -am, vb. impf. = jugati, gugati, KrGora.
  73. juníčica, f. dem. junica, das Färsenkalb, Dict.
  74. jūnij, m. der Monat Juni.
  75. jūnijev, adj. Juni-: j. mlaj, Cig.
  76. júnoš, m. 1) der Edelknabe, C.; — 2) der Lehrjunge, ogr.- C.
  77. jur, conj. = že, Ev. tirn.-Mik.
  78. júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).
  79. jȗrčək, -čka, m. = jur, Cig., C., Tuš. (B.), Kr.
  80. jȗrək, -rka, m. 1) die Wickelraupe, die Weinraupe, Cig.; — 2) die Schmalzblume (caltha palustris), C.; — 3) der Grubstock mit nur einer Rebe, C.
  81. júrica, f. 1) der Hühnersteiß, C.; — die weibl. Scham, C.; — 2) der Zeisig, C.
  82. júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.
  83. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  84. jurijevščák, m. der Monat April, C.
  85. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
  86. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
  87. jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.
  88. jurkobı̑lar, -rja, m. = kobilar, volga, Kr.
  89. jūrski, adj. jurassisch, Jura-, Cig. (T.); jurska tvorba, die Juraformation, jurski vapnenec, der Jurakalk, Cig. (T.).
  90. justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).
  91. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  92. júšica, f. dem. juha: redka jušica, Cv.
  93. jutránji, adj. = jutrnji, Cig., Jan., Mik.; na jutranje vzeti = na jutrnje vzeti, Z.
  94. jútrašnji, adj. morgig, (utrašnji) ogr.- Mik.
  95. jutrę́nji, adj. = jutranji, jutrnji, Mur., Cig., vzhŠt.
  96. jutrenjíti se, -ím se, vb. impf. = daniti se, tagen, C.
  97. jutrę́njka, f. die Morgenzeit, der Vormittag, C.
  98. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
  99. jútrina, f., Mur., Cig., Jan., Dalm.; pogl. jutrnja.
  100. jútrišnji, adj. morgig; po jutrišnjem, übermorgen.

   29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA