m (29.548-29.647)

29548. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
29549. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
29550. jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
29551. jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
29552. jezikoznȃvəc, -vca, m. der Sprachkenner, der Sprachforscher, Cig. (T.).
29553. jezı̑štvọ, n. = poganstvo, Jurč. (Tug.); — prim. rus. jazyčestvo.
29554. 1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
29555. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
29556. jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
29557. jezljàv, -áva, adj. 1) = jezikav, Z.; — 2) = jecljav, Danj.- Mik.; prim. 2. jezati.
29558. jezljȃvəc, -vca, m. der Wörtler, der gerne widerspricht, M., Z., Valj. (Rad).
29559. jezljȃvka, f. die gerne widerspricht, die Wörtlerin, M., Z.
29560. jezljìv, -íva, adj. zum Zorne geneigt, zornmüthig, Jan., nk.; jezljiv otrok, Pjk. (Črt.); v njenem življenju nič ni jezljivega in togotljivega, Cv.
29561. jezljívost, f. die Zornmüthigkeit, SlN.
29562. jẹzníca, f. deska, ki vodo jezi, das Schwellbrett, Guts.; — prim. jez.
29563. jẹzník, m. der Deichgräber, Cig.
29564. jẹzokàz, -káza, m. der Dammstock, Cig.
29565. jẹzovína, f. das Dammgeld, DZ.
29566. jezuīt, m. ein Mitglied des Jesuitenordens, der Jesuit.
29567. jezuītar, -rja, m., pogl. jezuit.
29568. jezusováti, -ȗjem, vb. impf. oft "Jesus" sagen, Mik.
29569. jēzusovəc, -vca, m. = jezuit, Jan., Cv.
29570. ję́ž, m. 1) der Igel (erinaceus europaeus); — 2) der Stechapfel (datura stramonium), ogr.- C.; — 3) = ježica 1), die Kastanienhülse, C.
29571. 1. jẹ́ža, f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj- M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
29572. 2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
29573. jẹ́žalica, f. die Brunft, C.; — prim. ježati.
29574. jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.
29575. jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
29576. ję́žčəc, -čəca, m. dem. ježek, das Igelchen, Valj. (Rad).
29577. 1. jẹ̑žəc, -žca, m. = jezdec, Cig., Jan.
29578. 2. ję́žəc, -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).
29579. ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
29580. ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.
29581. ję́ževəc, -vca, m. das Stachelschwein (hystrix cristata), Erj. (Ž.).
29582. ježevnják, m. der Igelstein, der Echinit, Cig.
29583. ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
29584. ježı̑čar, -rja, m. eine Knoppereiche, Jan. (H.).
29585. ježı̑čarica, f. 1) die Knoppern-Gallwespe (cynips calicis), Jan.; — 2) die Igel- oder Spitzklette (xanthium strumarium), Cig., Medv. (Rok.), Erj. (Ž.).
29586. ježíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. = ježice dobivati: kostanj se ježiči, C.
29587. ježı̑čje, n. coll. stachlichte Hülsen (von Kastanien u. dgl.), M.; kostanjevo ježičje, jvzhŠt.
29588. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
29589. ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
29590. jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
29591. jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
29592. jiha, f. der Sturm, das Gewitter, C.; oblačno je, morebiti pride kaka jiha, Št.- DSv.; — prim. iha, viha.
29593. jı̑rpa, f. der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; — prim. grpa.
29594. jirs, m. = irs, Št.
29595. jò, interj. = joj, C.; jo meni! jo nam! Dalm.; jo meni te vse gnusobe! Dalm.; jo mene (jomene), Meg., Alas.; ah jo, da smo tako grešili! Dalm.; jo, jo vpiti, Trub.; naše petje bo le: jo! Kast.
29596. jǫ̑cati, -am, vb. impf. wehklagen: vsi so žalovali, jocali ino jokali, Jsvkr.
29597. jòč, jǫ́ča, m. das Weinen, Mur., C., ogr.- Let., SlN., vzhŠt.; joč in krič, C.
29598. jǫ́čən, -čna, adj. vom Weinen: jočna solza, ogr.- C.
29599. jōd, m. kemična tvarina, das Jod, Cig. (T.).
29600. jōdati, -am, vb. impf. jodeln, C.
29601. jōdəc, -dca, m. = jodid, Cig. (T.); svinčeni jodec, das Jodblei, Cig. (T.).
29602. jodīd, m. eine Jodverbindung, Cig. (T.).
29603. jōdovəc, -vca, m. das Jodür, Cig. (T.).
29604. jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
29605. johòt, -óta, m. das Wehklagen, Jan.
29606. johotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. wehklagen, ächzen, Cig., Jan., C.
29607. jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
29608. jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.
29609. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
29610. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
29611. jǫ́kavəc, -vca, m. der Weiner, Valj. (Rad).
29612. jǫ̑kcati, -am, vb. impf. weinen (v otročjem govoru), Cig.
29613. jokljı̑vəc, -vca, m. der gerne weint, der Weiner, Mur., Cig.
29614. jokljı̑vka, f. die gerne weint, Mur.
29615. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
29616. jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.
29617. jǫ́pica, f. dem. jopa; das Leibröckchen.
29618. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
29619. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
29620. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
29621. jošče, adv. = še, šče, ogr.- C., Mik.
29622. jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — furl.
29623. jožafaj, m. das Pfefferkraut (saturea), C.
29624. jȏžək, -žka, m. prasičevo slepo črevo (Blinddarm), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
29625. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
29626. jȗckati, -am, vb. impf. = ukati, jauchzen.
29627. jȗckavəc, -vca, m. der Jauchzer.
29628. jùd, júda, m. der Jude, Cig., Jan.
29629. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
29630. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
29631. jȗdlək, -dləka, m. = bedak, Ščav.
29632. júdovstvọ, n. das Judenthum.
29633. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
29634. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
29635. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.
29636. 1. júgalica, f. = gugalica, Jan., Mik., Notr.
29637. júgati, -am, vb. impf. = gugati, Jan., Z., Štrek., Vrtov.
29638. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
29639. jȗglar, -rja, m. = guglar, Nov.; kdor na juglo pije, Notr.
29640. jȗglati, -am, vb. impf. = guglati, Z.
29641. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
29642. júgnọ, n. = gumno, Dict.; prim. jegno.
29643. júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
29644. júgovica, f. 1) eine durch Reibung entstandene Entzündung zwischen den Beinen oder unter den Armen, Z.; tudi pl. jugovice, Ist. ( Nov.)- C.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
29645. júgovka, f. neka hruška, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
29646. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
29647. jugovztòk, -tǫ́ka, m., Cig. (T.); pogl. jugovzhod.

   29.048 29.148 29.248 29.348 29.448 29.548 29.648 29.748 29.848 29.948  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani