Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.448-29.547)

  1. jẹstvı̑nar, -rja, m. der Esswarenverkäufer, der Marketender, Guts., Mur., DZ.; vojaški j., Cig.
  2. jẹstvı̑narica, f. die Marketenderin, Mur.; = vojaška j., Cig.
  3. jestvináriti, -ȃrim, vb. impf. das Marketendergeschäft betreiben, Cig.
  4. jestvı̑narstvọ, n. (vojaško) j., die Marketenderei, Cig.
  5. jestvínica, f. dem. jestvina; jẹ̑stvinica, kajk.- Valj. (Rad).
  6. jestvọ, n. das Wesen, C.; — das Seiende, h. t.- Cig. (T.); — prim. stsl. jestьstvo.
  7. ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
  8. jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
  9. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  10. jẹ́šče, n. neprebavljena hrana v želodcu zaklane živali, Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. ješča.
  11. jẹ̑ščəc, -ščəca, m. der Esser, der Fresser, Cig., C., vzhŠt.
  12. jẹ̑ščnik, m. die Speiseröhre, Mur., Cig., Jan., C., Met.
  13. ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
  14. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
  15. ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
  16. ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
  17. ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).
  18. ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
  19. ję́tikast, adj. = jetičen, Mur.
  20. jetnı̑čar, -rja, m. der Gefangenwärter, Jan.
  21. jetnı̑čarstvọ, n. das Gefangenwärteramt, Jan. (H.).
  22. jetník, m. der Gefangene, der Arrestant.
  23. jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
  24. ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.
  25. ję́trca, n. pl. dem. jetra; kleine Leber.
  26. ję́trčnik, m., Cig., Jan., pogl. jetičnik (Ehrenpreis).
  27. jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).
  28. jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).
  29. 1. ję́trna, f. das edle Leberkraut, das Leberblümchen, (hepatica triloba), C.
  30. ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.
  31. jetrnják, m. = studenčni jetrenjak, Jan., C.
  32. ję̑trovca, f. = jetrvica, jetrva, C., Kras- Mik.
  33. ję̑trva, f. die Frau des Mannesbruders, Cig., C.; žene bratov se med seboj imenujejo jetrve, Vrt., BlKr.
  34. ję́vžəlj, -žlja, m. der Abtritt, Gor.; — prim. tirolsko- nem. häusl = Abtritt, Valj. (Rad).
  35. 1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
  36. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  37. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
  38. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.
  39. jẹ̑zar, -rja, m. der Deicher, Cig.
  40. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  41. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  42. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
  43. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
  44. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
  45. ję́zavən, -vna, adj. = 1. jezav, Mur.
  46. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
  47. ję́zavka, f. die Zornmüthige, Jan. (H.).
  48. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  49. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  50. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
  51. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
  52. jẹzdár, -rja, m. der Reiter, Guts.- Cig.; — der Bereiter der Pferde, Cig.
  53. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
  54. jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
  55. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
  56. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
  57. jẹ̑zdič, m. = jezdec, Cig.
  58. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
  59. jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.
  60. jẹ̑zdnik, m. = jezdec, Cig.
  61. 1. jẹ́zən, -zna, adj. den Damm, den Deich betreffend, Cig.
  62. 2. ję́zən, -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
  63. ję̑zer, m., Ravn., pogl. 1. jezero.
  64. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
  65. jezer, f., vzhŠt., ogr.- Mur., C., pogl. 2. jezero.
  66. jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.
  67. jezeràn, -ána, m. der Kaiserschwamm (agaricus caesareus), C.
  68. ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).
  69. ję̑zerəc, -rca, m. der Seeanwohner, (jezę̑rəc) Zv., LjZv.
  70. jezerína, f. der Morast, Mur.
  71. jezeríšče, n. 1) der Morast, Mur.; der Pfuhl, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Seebett, Cig. (T.), Jes.
  72. jezę̑rka, f. = postrva, die gemeine Forelle, C., Frey. (F.); die Seeforelle (trutta lacustris), Bohinj ( Gor.).
  73. ję̑zernat, adj. seereich, Cig., Jan.; — morastig, moorig, Mur., C.
  74. ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.- Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.
  75. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
  76. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
  77. ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
  78. jezı̑čar, -rja, m. der Taubenschwanz (vanessa Jo), Jan. (H.).
  79. jezı̑čəc, -čca, m. dem. jezik; — das Zäpfchen im Hals, Meg., Erj. (Som.).
  80. jezı̑čək, -čka, m. dem. jezik; 1) das Zünglein; — 2) das Zäpfchen im Halse, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 3) das Zünglein an der Wage, Cig., Škrinj., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); — 4) der Schneller (am Feuergewehr), Cig., Jan.; — 5) der Dorn (an der Schnalle), Cig., Jan.
  81. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
  82. jezı̑čič, m. = jeziček na vagi, Meg.
  83. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
  84. jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
  85. jezı̑čnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  86. jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
  87. jezíčnost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, Mur., Cig., M.; j. starih majk, Jurč.
  88. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
  89. jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).
  90. jezikáriti, -ȃrim, vb. impf. = jezikati, C.
  91. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
  92. jezíkav, adj. schnippisch, gerne widersprechend, zänkisch, Jan., C.; tudi: jezikàv, -áva: Vi ste nesramno jezikavi, Levst. (Zb. sp.).
  93. jezíkavəc, -vca, m. der Zungendrescher, schnippischer, zänkischer Mensch, vzhŠt.- C., BlKr.
  94. jezikljáti, -ȃm, vb. impf. = jezikati, Jan.
  95. jezikobǫ̑rstvọ, n. die Sprachenstürmerei, C.
  96. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
  97. jezikoslǫ̑vəc, -vca, m. der Sprachforscher, der Linguist, Cig., Jan., C., nk.
  98. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
  99. jezikoslǫ̑vski, adj. Sprachforscher betreffend, Z.; jezikoslovska modrost, Str.
  100. jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.

   28.948 29.048 29.148 29.248 29.348 29.448 29.548 29.648 29.748 29.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA