Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.401-29.500)

  1. jȇrič, m. = iver, C.
  2. jerih, m. = irh, Dict.
  3. jeríti, -ím, vb. impf., pogl. 2. jariti.
  4. ję́rob, m. = gerob, der Vormund, Cig.
  5. ję́robstvọ, n. die Vormundschaft, Cig.
  6. jerov, m. = jerej, ( pl. jerove), Rez.- C.
  7. jérovica, f. rjavo-rdečkasta zemlja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  8. jérpica, f. neka jed: = petkovice, presnjača, za Sotlo ( Št.)- Pjk. (Črt.); — prim. grpa.
  9. jers, m. = irs, rs, rother Ochs, C.
  10. jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
  11. jȇruš, m. schlechter Schnaps aus Spiritus und Wasser, Gor.
  12. jesa, f., Mik., pogl. jasa.
  13. jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
  14. jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
  15. jesenášnji, adj. von diesem Herbste, C.
  16. jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
  17. 1. jesę̑nčək, -čka, m. dem. jesenec; männlicher Herbstling (von Schafen), Cig., Jan.
  18. 2. jesę̑nčək, -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.
  19. jesę̑nčica, f. dem. jesenka: weiblicher Herbstling (von Schafen), Cig.
  20. jesę̑nəc, -nca, m. 1) der Herbstling (vom Schwein), Polj.; — 2) eine Art Bohnenstrauch (cytisus spinescens), C., Medv. (Rok.).
  21. jesę̑nək, -nka, m. eschenblättriger Diptam (dictamnus fraxinella), Kras- Erj. (Torb.).
  22. jeseníca, f. = sinica, die Kohlmeise, Gor.- Cig., Bolc- Erj. (Torb.).
  23. jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
  24. jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
  25. jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
  26. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  27. jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
  28. jesę́novəc, -vca, m. 1) der Eschenbaum; — 2) der Eschenwald, Cig.
  29. jesę́novje, n. coll. die Eschenbäume, der Eschenwald.
  30. jesę́novka, f. das gemeine Sperrkraut (polemonium caeruleum), Medv. (Rok.).
  31. jesę́novnik, m. der Eschenwald, Cig.
  32. jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
  33. jesę̑nščak, * m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
  34. jesētər, -tra, m. der eigentliche Stör (acipenser sturio), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — prim. rus. osetrъ.
  35. ję́sih, m. = kis, der Essig; — iz nem.
  36. ję́sihar, -rja, m. der Essighändler; — der Essigbrauer, Cig.
  37. ję́siharski, adj. Essighändler-; po jesiharsko, nach Art eines Essighändlers, marktschreierisch, Cig.
  38. jesíka, f. die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); — prim. jasika.
  39. ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
  40. ję́sišnjak, m. = jesišnica, C.
  41. jèst, pron., na zapadu in v starejših knjigah, nam. jaz.
  42. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
  43. jẹstı̑vnica, f. ein Magazin für Speisevorräthe, Levst. (Pril.).
  44. jẹ̑stva, f. die Speise, die Nahrung, Z., Mik.
  45. jẹ̑stvənik, m. der Speisezettel, C.
  46. jẹstvílọ, n. die Speise, BlKr.- Mik.
  47. jẹstvína, f. die Essware, die Speise, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); nosijo polne jerbase jestvin, Navr. (Let.); kako betvo jestvine vzeti, Cv.; jẹ̑stvina, ogr.- Valj. (Rad); ptiči bliže hiš jestvino iščejo, ogr.- Valj. (Rad).
  48. jẹstvı̑nar, -rja, m. der Esswarenverkäufer, der Marketender, Guts., Mur., DZ.; vojaški j., Cig.
  49. jẹstvı̑narica, f. die Marketenderin, Mur.; = vojaška j., Cig.
  50. jestvináriti, -ȃrim, vb. impf. das Marketendergeschäft betreiben, Cig.
  51. jestvı̑narstvọ, n. (vojaško) j., die Marketenderei, Cig.
  52. jestvínica, f. dem. jestvina; jẹ̑stvinica, kajk.- Valj. (Rad).
  53. jestvọ, n. das Wesen, C.; — das Seiende, h. t.- Cig. (T.); — prim. stsl. jestьstvo.
  54. ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
  55. jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
  56. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  57. jẹ́šče, n. neprebavljena hrana v želodcu zaklane živali, Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. ješča.
  58. jẹ̑ščəc, -ščəca, m. der Esser, der Fresser, Cig., C., vzhŠt.
  59. jẹ̑ščnik, m. die Speiseröhre, Mur., Cig., Jan., C., Met.
  60. ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
  61. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
  62. ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
  63. ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
  64. ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).
  65. ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
  66. ję́tikast, adj. = jetičen, Mur.
  67. jetnı̑čar, -rja, m. der Gefangenwärter, Jan.
  68. jetnı̑čarstvọ, n. das Gefangenwärteramt, Jan. (H.).
  69. jetník, m. der Gefangene, der Arrestant.
  70. jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
  71. ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.
  72. ję́trca, n. pl. dem. jetra; kleine Leber.
  73. ję́trčnik, m., Cig., Jan., pogl. jetičnik (Ehrenpreis).
  74. jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).
  75. jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).
  76. 1. ję́trna, f. das edle Leberkraut, das Leberblümchen, (hepatica triloba), C.
  77. ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.
  78. jetrnják, m. = studenčni jetrenjak, Jan., C.
  79. ję̑trovca, f. = jetrvica, jetrva, C., Kras- Mik.
  80. ję̑trva, f. die Frau des Mannesbruders, Cig., C.; žene bratov se med seboj imenujejo jetrve, Vrt., BlKr.
  81. ję́vžəlj, -žlja, m. der Abtritt, Gor.; — prim. tirolsko- nem. häusl = Abtritt, Valj. (Rad).
  82. 1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
  83. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  84. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
  85. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.
  86. jẹ̑zar, -rja, m. der Deicher, Cig.
  87. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  88. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  89. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
  90. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
  91. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
  92. ję́zavən, -vna, adj. = 1. jezav, Mur.
  93. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
  94. ję́zavka, f. die Zornmüthige, Jan. (H.).
  95. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  96. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  97. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
  98. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
  99. jẹzdár, -rja, m. der Reiter, Guts.- Cig.; — der Bereiter der Pferde, Cig.
  100. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.

   28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA