m (29.301-29.400)

29301. jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
29302. jegȗljnik, m. = jeguljnjak, Mur.
29303. jeguljnják, m. der Aalbehälter, der Aalteich, Mur., Cig., C.
29304. jèh, interj. je! ach! (izraz začudbe, žalosti i. t. d.), Levst. (M.), Z.
29305. jèk, ję́ka, m. der Hall, der Schall, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); das Echo, Guts., Jarn., Mur., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
29306. ję́ka, f. das Echo, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
29307. ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
29308. ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
29309. jeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = jecljati, C.
29310. jeklár, -rja, m. der Stahlmacher, der Stahlhändler.
29311. jeklárnica, f. die Stahlschmiede, die Stahlfabrik, Cig., Jan., Cig. (T.).
29312. jekláti, -ȃm, vb. impf. stählen, Mur.
29313. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
29314. jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
29315. jeklę́nəc, -nca, m. der Siderit oder Eisenspat, Erj. (Min.), Cig. (T.).
29316. jeklenı̑nar, -rja, m. = jeklar, Cig.
29317. jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
29318. jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
29319. jeklę́novəc, -vca, m., nk., pogl. jeklenec.
29320. jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
29321. jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
29322. jekljàv, -áva, adj. = jecljav, ogr.- M., C.
29323. jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).
29324. jeklorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Stahlstich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
29325. jeklorẹ̑zəc, -zca, m. der Stahlstecher, Cig., Jan., nk.
29326. ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
29327. jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
29328. ję̑l, -ı̑, f. die Tanne, Meg., Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Tolm.; jeli ali hoje, Ravn. (Abc.).
29329. ję̑la, f. die Tanne, Mur., Jan., Mik.
29330. ję̑łca, f. dem. jel; eine kleine Tanne, Cig.
29331. ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
29332. ję́lcegar, -rja, m. der Herzogsapfel (iz: hercegar), Kr.- Erj. (Torb.).
29333. jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
29334. jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
29335. jelę́nče, * -eta, n. dem. jelen; 1) das Hirschkalb; — 2) ein hirschfarbener Ochs, Vrtov. (Km. k.).
29336. jelę̑nčək, -čka, m. dem. jelenec, jelenek; das Hirschlein.
29337. jelę̑nəc, -nca, m. dem. jelen; das Hirschlein, Jarn., Valj. (Rad).
29338. jelę̑nək, -nka, m. dem. jelen; das Hirschlein, Mur., Cig.
29339. jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
29340. jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
29341. jelenína, f. das Hirschfleisch, Mur., Jan.; die Hirschhaut, Cig., Ravn. (Abc.).
29342. jelę̑njak, m. 1) der Hirschenmist, Cig.; — 2) jelenják, der Hirschgarten, Cig.
29343. jelę́nji, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
29344. jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
29345. jelę́nov, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
29346. jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
29347. jelę́novina, f. die Hirschhaut, Mur., Cig., Jan.; — das Hirschfleisch, Dict., Cig.
29348. jelę́nski, adj. Hirsch-, Mur., Cig., Jan., C.; jelenski rog, C.
29349. jelę̑nščak, m. der Hirschbock, Jan. (H.).
29350. jelę́nščica, f. die Hirschwurz (athamanta), Z.
29351. jeles, m. ein Fisch: die Ilse (clupea alosa), C.
29352. jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
29353. 1. jelìč, -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.- Raič ( Nkol. 1868. p. 56.)).
29354. 2. jȇlič, m. = trap, norec, butelj, Tolm.- Štrek. (Let.).
29355. jẹ̑liš, m. die Speise, Habd., C., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
29356. jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
29357. ję̑łka, f. die Tanne, die Weiß- oder Edeltanne (abies pectinata), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor., nk.
29358. ję̑łnik, m. der Tannenwald, C.
29359. jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
29360. jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.
29361. jelǫ́vəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
29362. jełšák, m. eine Erle mit schönen, emporragenden Aesten, Poh.
29363. jéłševar, -rja, m. der Erlenblattkäfer (galeruca alni), Erj. (Z.).
29364. ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
29365. ję́łševica, f. eine Art kleiner Fische, Mur.
29366. ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
29367. ję́łšica, f. dem. jelša.
29368. ję́łšji, adj. = jelšev, Mur.
29369. ję̑łška, f. 1) kleine Erle, C.; — 2) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
29370. jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
29371. jeluh, m. neki čudovit ptič, Poh.- Nov.
29372. jeluta, f. = krvava klobasa, BlKr.; — prim. jelita.
29373. ję̑lva, f. = jela, C., Mik., Zora.
29374. jenčnik, m. ein Weiberkittel ohne Oberleib, C.; prim. janka.
29375. jenčnják, m. = jenčnik, C.
29376. ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
29377. jenjávati, -am, vb. impf. ad jenjati; im Aufhören, Nachlassen begriffen sein, Mur., Mik.
29378. jenjeváti, -ȗjem, vb. impf. = jenjavati; Lenora tam v trepeti Jenj'vala je živeti, Preš.
29379. ję̑par, -rja, m. neka posoda, Gor.- Vrt.; — prim. stvn. eimpar, kor.-nem. emper, Eimer.
29380. jeràn, -ána, m. kleiner Meißel mit scharfer Schneide und schräge geschliffener Bahn, der Ballenmeißel, V.-Cig.; — prim. jerati.
29381. jerat, m. = jert, Levst. (Rok.).
29382. jerati, -am, vb. impf. "Gehren", d. i. schräge Flächen machen, V.-Cig.; — iz nem.
29383. ję́rbas, m. 1) runder, aus Ruthen geflochtener Korb, der auf dem Kopfe getragen wird; — 2) lederner Sack für Mehl, ein Schlauch, C.; — iz: Gertfass (?), Valj. (Rad).
29384. ję́rbasar, -rja, m. der Korbmacher, Cig., Jan.
29385. ję́rbasčək, -čka, m. dem. jerbasec; kleiner runder Korb.
29386. ję́rbasəc, -sca, m. dem. jerbas, Jan.
29387. jȇrčje, n. coll. Sägespäne, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. jerič.
29388. jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).
29389. jerebíca, f. 1) das Rebhuhn (Weibchen) (perdix cinerea), Erj. (Ž.); = poljska j., Levst. (Nauk); snežna j. ali j. belica, das Schneehuhn (lagopus alpinus), rdeča ali gozdna j., das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Ž.); — 2) čvrž v lesu, der Knorren, Tolm.- Štrek. (Let.).
29390. jerebı̑čar, -rja, m. der Rebhühnerfänger, Cig.; — der Vorstehhund, C.
29391. jerebı̑čje, n. coll. die Vogelbeerbäume.
29392. jerebíka, f. der Vogelbeerbaum, die gemeine Eberesche (sorbus aucuparia).
29393. jerebíkovəc, -vca, m. der Vogelbeerbaum, Cig., Jan.
29394. jerę̑bji, adj. vom Rebhuhn, Rebhühner-; jerebji lov, der Rebhühnerfang, V.-Cig.
29395. jerej, m. = duhovnik, Z.; ("joerö", Rez.- Baud.); — prim. jerov.
29396. jeretı̑n, m. der Ketzer, ogr.- C.; — prim. lat. haereticus.
29397. jerētnik, m. = jeretin, C.; — prim. lat. haereticus.
29398. jerevı̑n, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
29399. jerh-, Mur., Cig., Jan., Vrt., Štrek.; pogl. irh-.
29400. jerhən, -hna, m. das Capital, Dol.- Levst. (Rok.).

   28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani