Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.248-29.347)

  1. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
  2. jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
  3. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  4. jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
  5. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  6. jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
  7. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  8. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  9. jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
  10. jẹ́dičnost, f. die Essgier, Jan.; — prim. jedičen.
  11. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  12. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  13. jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
  14. jediti, -im, vb. impf., Z., pogl. jaditi.
  15. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  16. jẹ̑dkati, * -am, vb. impf. ätzen, h. t.- Cig. (T.); "radieren", Navr. (Let.).
  17. jẹdkováti, -ȗjem, vb. impf. = jedkati, Navr. (Let.).
  18. jẹdljìv, -íva, adj. essbar, Mur., Cig., Jan., C.; — pogl. jeden 2).
  19. jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
  20. jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
  21. jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.
  22. ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).
  23. ję́drčast, adj. kernig, kernreich, M.
  24. ję́drčən, -čna, adj. Kern-: -čno mleko, die Mandelmilch, C.
  25. ję́drčnik, m. = granit, Jan. (H.).
  26. jedrẹ̑n, adj. kernhaft, kernig, Mur., Cig., Jan.; — pren. jedreno pisanje, gedrängter Stil, Cig. (T.).
  27. jedríca, f. četrt orehovega jedra, Valj. (Rad); — der Mandelkern, Z.
  28. jedrìk, -íka, m. die Wegwarte, Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. ledrik.
  29. ję́drka, f. = jedrce, Mur.
  30. 1. ję́drn, adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič ( Let.).
  31. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  32. ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
  33. jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
  34. 2. ję́drnost, f. die Hurtigkeit, die Bereitwilligkeit, der Eifer, Dict., ogr.- Mik.
  35. jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
  36. jedrovı̑tost, f. die Kernhaftigkeit, der Reichthum an Gehalt, Jan.
  37. jẹdúh, m. = jedun: Kosilo tako ne mika jeduha, Str.
  38. jedȗn, m. ein starker Esser, der Vielfraß, Cig., M.
  39. 1. jèdva, adv. kaum, Jan., ogr.- C., nk.; ("odvo" Ben.- Mik.).
  40. 2. jedva, pron. = onadva, jedvina mati = njiju mati, ogr.- Mik.
  41. jèdvaj, adv. = 1. jedva, Habd.- Mik.
  42. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  43. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  44. jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.
  45. jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  46. jeglíči, m. pl. der Hirsebrei, Jan., Valj. (Rad); Marinka mi skuha Jegliče na noč, Npes.-Schein.; — pogl. jagliči pod: 2. jaglič.
  47. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  48. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  49. jegúlja, f. = ogor, der Aal; — prim. lat. anguilla.
  50. jegȗljar, -rja, m. der Aalfänger, der Aalhändler, Cig., Jan.
  51. jegúljast, adj. aalartig, aalförmig, Cig., Jan.
  52. jegúlji, adj. Aal-, Mur., Cig., Jan.
  53. jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).
  54. jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
  55. jegȗljnik, m. = jeguljnjak, Mur.
  56. jeguljnják, m. der Aalbehälter, der Aalteich, Mur., Cig., C.
  57. jèh, interj. je! ach! (izraz začudbe, žalosti i. t. d.), Levst. (M.), Z.
  58. jèk, ję́ka, m. der Hall, der Schall, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); das Echo, Guts., Jarn., Mur., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
  59. ję́ka, f. das Echo, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
  60. ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
  61. ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
  62. jeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = jecljati, C.
  63. jeklár, -rja, m. der Stahlmacher, der Stahlhändler.
  64. jeklárnica, f. die Stahlschmiede, die Stahlfabrik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. jekláti, -ȃm, vb. impf. stählen, Mur.
  66. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
  67. jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
  68. jeklę́nəc, -nca, m. der Siderit oder Eisenspat, Erj. (Min.), Cig. (T.).
  69. jeklenı̑nar, -rja, m. = jeklar, Cig.
  70. jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
  71. jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
  72. jeklę́novəc, -vca, m., nk., pogl. jeklenec.
  73. jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
  74. jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
  75. jekljàv, -áva, adj. = jecljav, ogr.- M., C.
  76. jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).
  77. jeklorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Stahlstich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  78. jeklorẹ̑zəc, -zca, m. der Stahlstecher, Cig., Jan., nk.
  79. ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
  80. jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
  81. ję̑l, -ı̑, f. die Tanne, Meg., Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Tolm.; jeli ali hoje, Ravn. (Abc.).
  82. ję̑la, f. die Tanne, Mur., Jan., Mik.
  83. ję̑łca, f. dem. jel; eine kleine Tanne, Cig.
  84. ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
  85. ję́lcegar, -rja, m. der Herzogsapfel (iz: hercegar), Kr.- Erj. (Torb.).
  86. jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  87. jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  88. jelę́nče, * -eta, n. dem. jelen; 1) das Hirschkalb; — 2) ein hirschfarbener Ochs, Vrtov. (Km. k.).
  89. jelę̑nčək, -čka, m. dem. jelenec, jelenek; das Hirschlein.
  90. jelę̑nəc, -nca, m. dem. jelen; das Hirschlein, Jarn., Valj. (Rad).
  91. jelę̑nək, -nka, m. dem. jelen; das Hirschlein, Mur., Cig.
  92. jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
  93. jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
  94. jelenína, f. das Hirschfleisch, Mur., Jan.; die Hirschhaut, Cig., Ravn. (Abc.).
  95. jelę̑njak, m. 1) der Hirschenmist, Cig.; — 2) jelenják, der Hirschgarten, Cig.
  96. jelę́nji, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
  97. jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
  98. jelę́nov, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
  99. jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
  100. jelę́novina, f. die Hirschhaut, Mur., Cig., Jan.; — das Hirschfleisch, Dict., Cig.

   28.748 28.848 28.948 29.048 29.148 29.248 29.348 29.448 29.548 29.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA