Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.201-29.300)

  1. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
  2. jȃz, m. = jazba, die Höhle, C., Z.
  3. jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
  4. jȃzbəc, -bəca, m. der Dachs (meles taxus).
  5. jȃzbəčar, -rja, m. der Dachshund (canis vertagus), Cig., Erj. (Ž.).
  6. jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
  7. jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
  8. jȃzvəc, -vəca, m. 1) = jazbec, Mur.; — 2) gožica na cepeh, C.
  9. ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
  10. jèb, jéba, m. der Beischlaf, Mur.
  11. jebáč, m. der Hurer, C.
  12. jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
  13. jébəc, -bca, m. = jebač, Mur., Valj. (Rad).
  14. jecálọ, n. der Stotterer, M.
  15. ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.
  16. ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
  17. ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
  18. ję́cavəc, -vca, m. der Stotterer, Cig.; der Stammler, Meg., Mur.
  19. ję́cavka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Mur.
  20. ję̑ckati, -am, vb. impf. = jecati, C.
  21. jecljȃnje, n. das Stottern, das Stammeln.
  22. jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
  23. jecljàv, -áva, adj. stotternd, stotterig, stammelnd, Cig., Jan.
  24. jecljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, der Stammler, Cig., Jan.
  25. jecljȃvka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Cig.
  26. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  27. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  28. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  29. ječálọ, n. der Wimmerling, Cig.
  30. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  31. ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
  32. ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  33. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
  34. ječȃrstvọ, n. das Kerkermeisteramt, Cig., Jan.
  35. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  36. ję́čati, -am, vb. impf. im Kerker halten, gefangen halten, Jan., M.; pogl. ječiti.
  37. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
  38. ję́čavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig., Jan.; bolehen j., LjZv.
  39. ję́čavka, f. die Jammrerin, Cig., Jan.
  40. ję̑čavt, m. der Wimmerling, Cig.
  41. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  42. jẹ̑čnik, m. = ješčnik, Cig. (T.).
  43. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  44. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
  45. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  46. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  47. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  48. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
  49. jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
  50. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  51. jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
  52. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  53. jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
  54. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  55. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  56. jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
  57. jẹ́dičnost, f. die Essgier, Jan.; — prim. jedičen.
  58. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  59. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  60. jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
  61. jediti, -im, vb. impf., Z., pogl. jaditi.
  62. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  63. jẹ̑dkati, * -am, vb. impf. ätzen, h. t.- Cig. (T.); "radieren", Navr. (Let.).
  64. jẹdkováti, -ȗjem, vb. impf. = jedkati, Navr. (Let.).
  65. jẹdljìv, -íva, adj. essbar, Mur., Cig., Jan., C.; — pogl. jeden 2).
  66. jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
  67. jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
  68. jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.
  69. ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).
  70. ję́drčast, adj. kernig, kernreich, M.
  71. ję́drčən, -čna, adj. Kern-: -čno mleko, die Mandelmilch, C.
  72. ję́drčnik, m. = granit, Jan. (H.).
  73. jedrẹ̑n, adj. kernhaft, kernig, Mur., Cig., Jan.; — pren. jedreno pisanje, gedrängter Stil, Cig. (T.).
  74. jedríca, f. četrt orehovega jedra, Valj. (Rad); — der Mandelkern, Z.
  75. jedrìk, -íka, m. die Wegwarte, Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. ledrik.
  76. ję́drka, f. = jedrce, Mur.
  77. 1. ję́drn, adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič ( Let.).
  78. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  79. ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
  80. jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
  81. 2. ję́drnost, f. die Hurtigkeit, die Bereitwilligkeit, der Eifer, Dict., ogr.- Mik.
  82. jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
  83. jedrovı̑tost, f. die Kernhaftigkeit, der Reichthum an Gehalt, Jan.
  84. jẹdúh, m. = jedun: Kosilo tako ne mika jeduha, Str.
  85. jedȗn, m. ein starker Esser, der Vielfraß, Cig., M.
  86. 1. jèdva, adv. kaum, Jan., ogr.- C., nk.; ("odvo" Ben.- Mik.).
  87. 2. jedva, pron. = onadva, jedvina mati = njiju mati, ogr.- Mik.
  88. jèdvaj, adv. = 1. jedva, Habd.- Mik.
  89. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  90. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  91. jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.
  92. jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  93. jeglíči, m. pl. der Hirsebrei, Jan., Valj. (Rad); Marinka mi skuha Jegliče na noč, Npes.-Schein.; — pogl. jagliči pod: 2. jaglič.
  94. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  95. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  96. jegúlja, f. = ogor, der Aal; — prim. lat. anguilla.
  97. jegȗljar, -rja, m. der Aalfänger, der Aalhändler, Cig., Jan.
  98. jegúljast, adj. aalartig, aalförmig, Cig., Jan.
  99. jegúlji, adj. Aal-, Mur., Cig., Jan.
  100. jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).

   28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA