Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.148-29.247)

  1. jȃs, m. die Helle, der Schimmer, der Glanz, C.
  2. jása, f. baumlose, gelichtete Stelle im Walde, Cig., C., Mik., Goriš.
  3. jásəłce, f. pl. dem. jasli; das Futterkrippchen; — das Weihnachtskrippchen.
  4. jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras- Erj. (Torb.).
  5. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
  6. jasíka, f. die Zitterpappel (populus tremula), Cig., Jan.; prim. jesika; — die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  7. jȃskati, -am, vb. impf. hellaut gackern: kokoši jaskajo, C., Z., jvzhŠt.; — pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt.; klepetave žene jaskajo, Dol.
  8. jásla, f. = asla, Habd.- Mik.
  9. jȃsle, -səl, f. pl. = jasli, Mur., jvzhŠt.
  10. jȃslice, f. pl. dem. jasle, = jaselce.
  11. jasníca, f. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Jan.
  12. jásnič, m. = jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober, Tolm.- Štrek. (Let.).
  13. jasnílọ, n. die Erklärung, die Verdeutlichung, Raič ( Let.); der Commentar, Bes.
  14. jasnína, f. die Heitre, M.
  15. jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič ( Let.).
  16. jasnoglȃvəc, -vca, m. heller Kopf, C.
  17. jasnovídən, -dna, adj. hellsehend, M.
  18. jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).
  19. jāspra, f. der Asper (türkische Münze), Cig.
  20. jāstog, m. der Hummer (hommarus vulgaris), Erj. (Ž.); — hs. iz it. ástaco.
  21. jȃstran, m. = jastreb, Mur., Jan.
  22. jȃstreb, m. der Habicht, der Hühnergeier; — kraljevi j., der Geierkönig (sarcoramphus papa), sivi j., der graue Geier (vultur cinereus), beloglavi j., der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Erj. (Ž.); črni j., der schwarze Milan, Levst. (Nauk); tudi: jástreb, Dol.
  23. jȃstrebar, -rja, m. der Habichtsfänger, Cig.
  24. jȃstrebič, m. junger Habicht, Cig.
  25. jȃstrob, m. = jastreb, Dict., Mur., Mik., Met.
  26. jaščar, -rja, m. die Speisekammer, Kor.- Jarn.
  27. jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
  28. jaščica, f. dem. jaška; — = vrat, der Griffel ( bot.), V.-Cig.
  29. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
  30. jášiti, jȃšim, vb. impf. = jahati, Z.; lintverja j., Pjk. (Črt.).
  31. jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
  32. jȃškica, f. dem. jaška; die Büchse, Jan.; ( nam. jaščica).
  33. 1. jȃta, f. der Schwarm, die Schar; j. svinj, j. golobov.
  34. jātagan, m. velik nož, der Jatagan, Jan.
  35. játọ, n. = jata, Habd., Cig., Rib.- Mik., BlKr.
  36. jāva, f. der Steinbruch, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. furl. giave, it. cava, der Steinbruch, Štrek. (Arch.).
  37. jávalne, adv. vermuthlich nicht, schwerlich, kaum, Mur., Gor.- Cig., Jan., nk., Tolm., Savinska dol.; — prim. bav. jawolnet = ja wohl nicht, Levst. Nov. XXIV. 405.
  38. jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
  39. jȃvk, m. die Wehklage, der Jammer, Cig., Jan.
  40. jȃvka, f. = javk, Mur.
  41. javkálọ, n. der Jammerer, Cig.
  42. jȃvkanje, n. das Jammern, das Wehklagen.
  43. jȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. jammern, ächzen, wehklagen; teta je javkala po nemško in laško, Jurč.
  44. jȃvkavəc, -vca, m. der Jammerer, Valj. (Rad).
  45. jávkniti, jȃvknem, vb. pf. aufjammern, jammernd aussprechen, LjZv.
  46. jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.
  47. jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
  48. javnocvẹ̑tka, f. javnocvetke, Phanerogamen ( bot.), Cig. (T.).
  49. jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.
  50. jávorəc, -rca, m. dem. javor; kleiner Ahorn.
  51. javoríka, f. = lavorika, Mur., C., Z.; — hs.
  52. jávornik, m. eine Art Rebe: = marvin, glavačica, rumenjak, Vrtov.- C.
  53. jȃvskati, -am, vb. impf. = javkati, C., Z.
  54. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
  55. jȃz, m. = jazba, die Höhle, C., Z.
  56. jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
  57. jȃzbəc, -bəca, m. der Dachs (meles taxus).
  58. jȃzbəčar, -rja, m. der Dachshund (canis vertagus), Cig., Erj. (Ž.).
  59. jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
  60. jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
  61. jȃzvəc, -vəca, m. 1) = jazbec, Mur.; — 2) gožica na cepeh, C.
  62. ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
  63. jèb, jéba, m. der Beischlaf, Mur.
  64. jebáč, m. der Hurer, C.
  65. jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
  66. jébəc, -bca, m. = jebač, Mur., Valj. (Rad).
  67. jecálọ, n. der Stotterer, M.
  68. ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.
  69. ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
  70. ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
  71. ję́cavəc, -vca, m. der Stotterer, Cig.; der Stammler, Meg., Mur.
  72. ję́cavka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Mur.
  73. ję̑ckati, -am, vb. impf. = jecati, C.
  74. jecljȃnje, n. das Stottern, das Stammeln.
  75. jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
  76. jecljàv, -áva, adj. stotternd, stotterig, stammelnd, Cig., Jan.
  77. jecljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, der Stammler, Cig., Jan.
  78. jecljȃvka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Cig.
  79. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  80. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  81. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  82. ječálọ, n. der Wimmerling, Cig.
  83. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  84. ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
  85. ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  86. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
  87. ječȃrstvọ, n. das Kerkermeisteramt, Cig., Jan.
  88. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  89. ję́čati, -am, vb. impf. im Kerker halten, gefangen halten, Jan., M.; pogl. ječiti.
  90. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
  91. ję́čavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig., Jan.; bolehen j., LjZv.
  92. ję́čavka, f. die Jammrerin, Cig., Jan.
  93. ję̑čavt, m. der Wimmerling, Cig.
  94. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  95. jẹ̑čnik, m. = ješčnik, Cig. (T.).
  96. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  97. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
  98. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  99. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  100. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.

   28.648 28.748 28.848 28.948 29.048 29.148 29.248 29.348 29.448 29.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA