Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (29.048-29.147)

  1. jakẹ́vati se, -am se, vb. impf., Jan., pogl. jakovati se.
  2. jȃkobnik, m. der Monat Juli, C.
  3. jȃkobščak, m. 1) der Monat Juli, C., Svet. (Rok.); — 2) der Jakobsapfel, Cig.; — 3) neka vrsta krompirja, Lašče- Levst. (Rok.), LjZv.
  4. jȃkopovščak, m. = jakobščak 1), kajk.- Valj. (Rad).
  5. jakopǫ̑vščica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad); — prim. jakobka.
  6. jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.- C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.- M.
  7. jakovȃnje, n. der Ringkampf, Navr. (Let.).
  8. jakováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich in der Stärke messen, ringen, Jan., Navr. (Let.).
  9. jȃkši, adj. compar. ad jak, C., jvzhŠt.
  10. jȃl, m. 1) der Neid, die Missgunst, Mur., C., vzhŠt.- Mik.; srditost, jal, jad, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Uebel: stare jale imeti v petah od trešljike, C.; — prim. stsl. alъ, nequitia, ali tur. jal, Trug, Mik. (Et.).
  11. jȃł, jála, adj. = jalov, Mur., Jan.
  12. jȃləc, -lca, m. der Betrüger, C.
  13. jálən, -lna, adj. 1) neidisch, Mur.; j. komu biti, C., Mik., vzhŠt.; — 2) trügerisch, ogr.- M., C.; vse je jalno in nestalno, C.
  14. jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
  15. jȃlnik, m. 1) der Neider, der Falsche, ogr.- C.; — 2) der Heuchler, der Betrüger, kajk.- Valj. (Rad).
  16. jálnọ, adv. = menda, C., ogr.- Raič ( Nkol. 1868. 66.); — prim. javalne.
  17. jálnost, f. 1) der Neid, C., Mik., vzhŠt.; — 2) der Trug, die Falschheit, ogr., kajk.- Valj. (Rad); j. sveta, ogr.- Let.
  18. jálov, adj. 1) gelt, unfruchtbar; za jalovo kozo se kregati, um nichts zanken, Krelj; jalov panj = tak, ki ne da roja, Gol.; — jalova konoplja, der männliche Hanf, Mur.; jalov trs, unfruchtbare Rebe, Št.- Z.; jalovo drevo, C.; jalova njiva, unfruchtbarer Acker, Št.- C.; prav obdelana zemlja nikoli ni jalova, Vod. (Izb. sp.); — jalova letina, unfruchtbares Jahr, ogr.- M., C.; — 2) taub, erzleer (vom Gestein), Cig. (T.); — 3) leer, gehaltlos, Cig., Jan., Cig. (T.); — ta je jalova, das ist unwahr, Lašče- Levst. (M.), Cig.; jalove obljube, eitle Vorspiegelungen, Cig.; — jalovo delo, eine undankbare Arbeit, Cig.
  19. jálovəc, -vca, m. 1) der Geltling, Cig., C.; das Böcklein, Mik.; jalovci, geltes (junges) Vieh, Z.; — 2) panj, ki neče rojiti, C., Gol., Dol.- Levst. (Beč.); — 3) neka vinska trta; grüner Kanigl, C.
  20. jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.
  21. jalovína, f. 1) geltes Vieh, Mur., Cig., Jan.; das Jungvieh, Jan.; — 2) die Haut von einer jungen Kalbin, ("jalóvina") Jarn.; — 3) wildes Gestein ( mont.), Cig.; — 4) der Zustand eines Bienenstockes, der keine Königin hat, Gol.- Valj. (Rad); — die Unfruchtbarkeit, Mur.
  22. jálovišče, n. der Köder beim Krebsfang: rake loviti na j., Lašče- Levst. (Rok.); ( Z. ima: jadlovišče, der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird?).
  23. jalovíti, -im, vb. impf. unfruchtbar machen, Jan. (H.).
  24. jálovka, f. 1) = jalovica 1), Cig., Jan., M.; — junge Kalbin, Jan., C., Pjk. (Črt.); geltes Schaf, C.; — 2) die Narcisse (narcissus poeticus), Hrpelje ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  25. jałšenják, m. = jelševje, der Erlenwald, kajk.- Valj. (Rad).
  26. 1. jȃn, m. = 1. jam, Fr.- C.
  27. 2. jȃn, m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.- C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.
  28. 3. jȃn, m. der Zank, der Streit: strašen jan smo imeli, C., vzhŠt.
  29. jȃnar, -rja, m. delavec, kateri jan dela, t. j. na janu, na kraju jana dela, C.
  30. janáriti, -ȃrim, vb. impf. = jan delati, C.
  31. jȃnčica, f. dem. janka; das Jäckchen, Cig.
  32. 1. jȃnəc, -nca, m. = janjec, jagnjec, Štrek.
  33. 2. jȃnəc, -nca, m. die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), Hrušica- Erj. (Torb.); (tudi: die Schwarzpappel, C.).
  34. jánež, m. der Anis; = sladki j. (pimpinella anisum), Tuš. (R.).
  35. jáneževəc, -vca, m. der Anisbrantwein, Cig.
  36. jánežič, m. die graue Eidechse, Jan.
  37. jánežnik, m. der Anisapfel, Cig.
  38. janičár, -rja, m. der Janitschar; (janičarji so bili turški vojaki iz vjetih in poturčenih krščanskih otrok vzrejeni).
  39. jȃnjčar, -rja, m. der Lämmerjunge, der Schafhirt, Cig. Jan.
  40. jȃnjčək, -čka, m. dem. janjec; 1) das Lämmchen, Cig., Jan.; — 2) pl. janjčki, das Flockengewölk, Cig., Jan.; — 3) = leskov cvet, Goriška ok., Vreme- Erj. (Torb.), Nov.- C.
  41. janjčevína, f. das Lammfleisch, SlN.
  42. janjčják, m. der Lämmerstall, Jan.
  43. jȃnjčji, adj. Lämmer-, lämmern, Cig., Jan.; Oblači volk se v janjčjo volno, Pavl.
  44. jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.- Mik., Rez.- Mik., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  45. jȃnjəc, -njca, m. junger Widder, Cig., Notr., Dol.- Levst. ( LjZv.).
  46. jánječji, adj. = jagnječji, Mik.
  47. janję̑tina, f. das Lammfleisch, Valj. (Rad).
  48. jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče- Levst. (M.).
  49. jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. ( Vest. I. 62.).
  50. jánkara, f. = janka, C., Trst. (Let.); — prim. janka, C., Z.
  51. janováti, -ȗjem, vb. impf. jan delati, C.; — prim. 2. jan.
  52. jāntar, -rja, m. der Bernstein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), nk.; — rus.
  53. januār, -rja, m. der Monat Jänner.
  54. jánževəc, -vca, m. = šentjanževec, Mur.
  55. jánževica, f. der Johanniskäfer, der Leuchtkäfer, Mur.
  56. jánževka, f. das Hartheu (hypericum perforatum), Erj. (Rok.).
  57. jápa, m. der Papa, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. apa, Mik. (Et.).
  58. jȃpəc, -pca, m. = japica, C.
  59. jȃpək, -pka, m. = japica, SlN., kajk.- Valj. (Rad).
  60. jápica, m. dem. japa; das Väterchen, Habd., Mur., C., Npes.-Vraz; — prim. japa.
  61. 1. jȃr, -ı̑, f. die Stelle, wo das Wasser schäumt, Ravn.- M.; — prim. 2. jariti.
  62. 2. jȃr, -ı̑, f. das Sommergetreide, C.
  63. 1. jȃr, jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.
  64. 2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
  65. járati, -am, vb. impf. lamentieren, Dict.
  66. jārbol, m. der Mastbaum: jadra na jarbol natikati, Dalm.; — prim. furl. arbul.
  67. jarboləc, -lca, m. der Rothlauf, Cig., BlKr.- DSv.
  68. jārbolo, n. = jarbol, Mik., Zv.; jarbola ("jarbula") škripljejo, SlN.
  69. jȃrče, -eta, n. das Frühlingslamm, C.
  70. 1. jȃrčək, -čka, m. das männliche Frühlingslamm, Cig.
  71. 2. jȃrčək, -čka, m. dem. jarek, Valj. (Rad).
  72. jȃrčica, f. 1) weibliches Frühlingslamm, C.; — 2) die Frühlingshenne, Cig.
  73. 1. jȃrčič, m. = 1. jarček, Cig.
  74. 2. jȃrčič, m. = 2. jarček, C.
  75. 1. járčiti, jȃrčim, vb. impf. 1) bespringen (vom Bock, Widder), M.; betreten (vom Hahn): petelin kokoš jarči, Cig., C., vzhŠt.; — j. se, sich paaren, falzen (von Vögeln, bes. Hühnern), Z., Cig.; — j. se, schäckern, C.
  76. 2. járčiti, jȃrčim, vb. impf. = jarke kopati (ob cestah), vzhŠt.
  77. jȃrčji, adj. vom Schafbock, Cig.; zdehalo se mu je po polnem vinskem piskru, kakor lačnemu volku po jarčji crkovini, LjZv.
  78. jȃrčka, f. eine junge (im Frühjahr ausgebrütete) Henne, Gor., Dol., vzhŠt.
  79. jȃrčkast, adj. 1) grabenförmig, muldenförmig, Cig., Jan.; — 2) von Gräben durchzogen: jarčkaste ravnine, Vrtov. (Km. k.).
  80. jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).
  81. jarę̑b, m. = jereb, nk.
  82. jȃrəc, -rca, m. 1) eig. das männliche Frühlamm, Cig.; gew. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C.; teknilo mu bo, kakor jarcu juha = es wird ihm bekommen, wie dem Hunde das Grasfressen, Cig.; — muthwilliger Mensch, C.; — tudi = kozel, Mur., Cig.; — 2) neki hrošč: der Widder (clytus arietis), Erj. (Z.); — 3) = jari ječmen, C.; — 4) der Sommerlein, der Sommerflachs, Cig., Jan., C., Nov.
  83. jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.- Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  84. 2. járən, -rna, adj. 1) grimmig, Cig., Jan.; — kräftig, energisch, C.; — hurtig: jarno hoditi, C.; — 2) helltönend, Mur.- Cig., Jan.; jarni glas, jarni zvon, vzhŠt.- C.; jarnega, čistega grla biti, Glas.
  85. járica, * f. 1) ein im Frühling gesäetes Getreide, Mur., Cig., C.; — der erste junge Klee, Cig.; — = otavič, vnuka, das Nachgrummet, C., Št.; — 2) ein junges weibliches Schaf, Cig.; — eine junge Henne, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., BlKr., Rez.- Baud.; — 3) ein muthwilliges Weib, C.; — jaríca, Valj. (Rad).
  86. jarı̑n, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.
  87. 1. jarína, f. die Frühlingssaat, die Sommerfrucht, Mur., Cig., Jan., C., Gor.
  88. 2. jarína, f. die Stelle, wo das Wasser schäumt, M.; — prim. 2. jariti.
  89. jarišče, n., Mik., pogl. jarše.
  90. jaríšče, n. das Sommerfeld, = jaro polje, V.-Cig.
  91. 1. jaríti, -ím, vb. impf. 1) bespringen, belegen, M., C., Štrek.; — j. se, sich begatten (von Vögeln), Ist.- C., Z., SlN.; — 2) j. se, Frühlingsjunge werfen, C.; — 3) j. se, faulenzen, C.; na solncu se jariti, sich sonnen, Z.
  92. 2. jaríti, -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.
  93. jȃrka, f. 1) eine Sommerfrucht ( z. B. der Sommerrogen, der Sommerweizen), Cig., C.; — 2) = junge Henne, Z., SlGor.
  94. jarníca, f. 1) = seno prve košnje, Idrija- Svet. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) jȃrnica, das Rispengras (poa pratensis), Koborid- Erj. (Torb.).
  95. járnost, f. 1) die Energie, der Muth, C.; — die Hurtigkeit, C.; — 2) die Helltönigkeit, Mur.
  96. jarọ̑st, f. der Zornmuth, der Ingrimm, Cig., Jan., Cig. (T.).
  97. jȃrše, -eta, n. einjähriges Lamm, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); gen. jaršę́ta, (jerš-) Štrek.; — nam. jaruše, Erj. (Torb.); (po Mik. (V. Gr. I. 56.) nam. jarišče).
  98. jarúga, f. tiefer Graben, Mik., Valj. (Rad), Rut. (Zg. Tolm.), BlKr.
  99. járuh, m. der Jährling, junges Schaf, C., Z.
  100. járušič, m. junges Schaf, C.

   28.548 28.648 28.748 28.848 28.948 29.048 29.148 29.248 29.348 29.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA