Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.901-29.000)

  1. izžlabudráti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplauschen.
  2. izžlẹ́biti, -žlẹ́bim, vb. pf. auskehlen, ausriefen, Cig.; i. dogo, hohlschneiden, ausziehen, Cig.; — i. se, sich aufwerfen (vom Holz), Cig.
  3. izžlepáti, -ȃm, vb. pf. = izžlempati, Dalm.
  4. izžlı̑ndrati, -am, vb. pf. ausschlacken, Cig.
  5. izžlobodráti, -ȃm, vb. pf. = izžlabudrati, Cig.
  6. izžrẹ́bati, -am, vb. pf. auslosen, verlosen, C., nk.; — hs.
  7. izžrebíti se, -ím se, vb. pf. aufhören Fohlen (Füllen) zu werfen, ausfohlen, Cig.
  8. izžréti, -žrèm, vb. pf. (her)ausfressen, Cig.
  9. izžúgati, -žȗgam, vb. pf. erdrohen, abdrohen: i. komu kaj, i. denar iz koga, Cig., C.
  10. izžúliti, -im, vb. pf. 1) wegreiben ( z. B. den Schmutz aus der Wäsche), Cig.; — i. iz koga kaj, erpressen, Cig.; — 2) i. perilo, reibend auswaschen, jvzhŠt.
  11. izžvę́čiti, -im, vb. pf. fertig kauen, auskauen, Cig.
  12. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
  13. izžveplíti, -ím, vb. pf. ausschwefeln ( z. B. Flecken aus der Wäsche), Cig.; izžvepljeni premog, Coax, (izžep-) Cig.
  14. izžvepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžvepliti; ausschwefeln, Cig.
  15. izžvížgati, -am, vb. pf. 1) durch Pfeifen herausbringen, herauspfeifen, Cig.; — 2) auspfeifen: i. koga, nk.
  16. ižèl, -žéla, m. die eiserne Blasbalgröhre, die Liese, V.-Cig., Gor.; (morda: iželj).
  17. ižę̑s, m., Gor., pogl. igo.
  18. īžof, m. = izop, C.
  19. jȃ, pron. = jaz, Mik., vzhŠt.- C., BlKr.
  20. jȃbčica, f. dem. jabka, jvzhŠt., Tolm.
  21. jábəł, -bla, m., C., Z., pogl. jablan.
  22. jȃbka, f. = jablan, jabolko, Erj. (Torb.), jvzhŠt., Tolm.
  23. jáblan, f. der Apfelbaum.
  24. jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
  25. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
  26. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
  27. jáblanov, adj. apfelbäumen, Jarn., Cig.
  28. jáblọ, n. 1) = jabolko, Jan., Valj. (Rad); — 2) = jablan, Mur.
  29. jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.- Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.- Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).
  30. jábołčast, adj. apfelförmig, Cig., Jan.
  31. jábołčce, n. dem. jabolko, das Aepfelchen, (-čice) Cig.; — der Augapfel, Žnid.
  32. jábołčək, -čka, m. 1) nam. jabolčko, Cig., Dol.; — 2) die Osterluzei (aristolochia clematitis), Z.
  33. jábołčica, f. 1) = jablanca, BlKr.- DSv.; — 2) sklepna j., der Gelenkkopf, Erj. (Som.); — 3) der Adamsapfel, C.
  34. jábołčnica, f. der Aepfelmost, der Cider, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  35. jábołčnik, m. 1) der Aepfelmost, der Cider; — 2) das Aepfelmus, der Aepfelbrei, Mur., Cig.; j. se loči od čežane v tem, da mu je moke primešane, Gor., jvzhŠt.; — der Aepfelkuchen, C., vzhŠt.; — 3) die Osterluzei (aristolochia clematitis), C., Medv. (Rok.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  36. jábołčnjak, m. = jabolčnik, jvzhŠt.
  37. jábołkast, adj. apfelförmig.
  38. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
  39. jábołkovəc, -vca, m. = jabolčnik, der Aepfelmost, Cig., Jan.
  40. jȃbranək, -nka, m. = abranek, leskov cvet, Tolm.- Erj. (Torb.), Kras- SlN.
  41. 1. jáčiti, jȃčim, vb. impf. 1) kräftigen, Cig.; — j. se, sich stärken, kräftig werden, Mur., Cig.; — 2) j. se s kom, sich in der Stärke mit jemandem messen, ringen, Cig., C., BlKr.
  42. 2. jačiti, -im, vb. impf. Psalmen singen, kajk.- C.; — nam. djačiti; prim. dijak, dijačiti.
  43. jȃčji, adj. compar. ad jak.
  44. 1. jȃčka, f. das Grüblein, C., M.; — jamica pri svinjkanju, Vrt.; — die Lache, C., M.; — die Herzgrube, C.; — pl. jačke, die Weichen, die Dünnen, vzhŠt.- C.
  45. 2. jȃčka, f. der Psalmengesang, C.; — prim. 2. jačiti.
  46. jȃd, m. 1) das Gift, Mur., Cig. (T.), Vrt., ( stsl.); — 2) der Zorn, Mur., Cig., Jan., BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  47. jadíca, f. die Zornsucht, die Zornmüthigkeit, C.
  48. jadikováti, -ȗjem, vb. impf. wehklagen, Jan., Zv., Zora, BlKr.; — hs.
  49. jáditi, -im, vb. impf. ärgern, zornig machen, Cig., BlKr., Navr. (Let.); — j. se, zürnen, erbost sein, Mur., Cig., Met., BlKr.
  50. jadiváča, f. kača jadivača, die giftige Schlange, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  51. jadljìv, -íva, adj. zornsüchtig, jähzornig, Cig., Mik., BlKr.
  52. jadovı̑t, adj. giftig, Habd.- Mik.
  53. jadráč, m. der Segler, Jan.
  54. jadrár, -rja, m. der Segelmacher, Cig., Jan.
  55. jadrȃrstvọ, n. die Segelmacherei, Cig.
  56. jádrati, jȃdram, vb. impf. segeln, Guts., Jarn., Cig., Jan., nk.; Moj up je šel po vodi! Le jadrajmo za njim! Preš.; jadráti, Mur.
  57. jadrȃvčək, -čka, m. = jadravec 2), Jan.
  58. jadrȃvəc, -vca, m. 1) der Segler, Cig., Jan.; — 2) der Segelfalter (papilio podalirius), Erj. (Ž.).
  59. jádrce, n. dem. jadro; das Reff, das Beisegel, Cig.
  60. jadren, adj., Mur., Cig., pogl. 2. jadrn.
  61. jadríłen, -łna, adj. zur Bemastung gehörig: jadrı̑łni kosi, DZ.
  62. jadriti, -im, vb. impf. = jadrati, Mur., Cig. (T.); — stsl.
  63. jadriti se, -im se, vb. impf. sich beeilen, C.
  64. jadrı̑vəc, -vca, m. = jadravec, Cig.
  65. 1. jȃdrn, adj. schnell, rasch, Guts., Jan., Mur., Cig.; jadrni korak, der Flügelschritt, Cig.; jadrno, schnell, Alas.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; Marija je jadrno šla na gore, Jap. (Sv. p.); — prim. jedrn.
  66. jádrna, n. pl. izreza, skozi katero prasec vtakne glavo, da more do korita, das Fressloch, Bolc- Erj. (Torb.); (jadrne, f. pl. razdelki pri jaslih, Vrsno- Erj. [Torb.]).
  67. jádrnica, f. 1) die Segelstange, (jadren-) Guts., Mur., Cig., Jan., Vrt., DZ.; — 2) (ladja) j., das Segelschiff, (jadren-) Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., DZ.
  68. 1. jȃdrnik, m. der Eilbote, der Courier, Jarn., Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
  69. 2. jádrnik, m. der Mast, Cig.; (jadren-) Cig. (T.).
  70. jȃdrnost, f. die Hurtigkeit, die Schnelligkeit, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
  71. jádrọ, n. 1) das Segel, Meg.- Mik., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jadra na jarbol natikati, Dalm.; jadra po vetru sukati, brassen, Cig.; = jadro po vetru napeti, C.; Le jadra spet napnimo! Preš.; — die Fahne, (vexillum, bot.), Tuš. (B.); — 2) eine Art Vorhang, Trub.- M.; — 3) der Busen eines Jägergarnes, Cig.; — 4) die Wamme, V.-Cig.; — 5) der Wulst an einem Siebe, V.-Cig.
  72. jadrováti, -ȗjem, vb. impf. segeln, C.
  73. jadrovína, f. das Segeltuch, Guts., Mur., Cig., Jan., DZ.
  74. jadrovı̑nar, -rja, m. der Segeltuchmacher, Cig.
  75. jága, f. (iz nem.), pogl. 1. lov.
  76. jaganca, f., Dol., pogl. jagnjica, in prim. hs. jaganjac.
  77. jágəłc, -gəłca, m. = jaglec, ("jaguc") C., BlKr.
  78. jȃgla, f. der Breikern, Jarn., Mik.; das Hirsekorn, C.; — prim. jago-da, Mik. (Et.).
  79. jágləc, -gləca, (-gəłca), m. die Schlüsselblume, Cig., Dol.- Vrt., BlKr.; jagelci otožno povešajo glavice, Zv.; Jagelce zlate rodila je prst, Levst. (Zb. sp.); die große Schlüsselblume (primula elatior), Vrt.
  80. jȃgli, m. pl. der Hirsebrei, Habd.- Mik., Z.
  81. jȃglica, f. dem. jagla; jaglice, Hirsekörner, C.
  82. 1. jáglič, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov.
  83. 2. jaglìč, -íča, m. der Breikern, Jarn., Mik.; pl. jagliči, der Hirsebrei, Kor.- Jarn., Mur., Cig.; proseni jagliči, Guts.
  84. jaglíka, f. jaglike, Schlüsselblumen, h. t.- Cig. (T.).
  85. jȃgna, f. = jagma: na jagno, plötzlich, C.; na jagno iti, schnell gehen, vzhŠt.- Glas.; (tudi: na jagnem, Ščav.- C.).
  86. jȃgnəc, -nəca, m. = jagnjec, Mur., Cig., Jan.
  87. jágned, m. die schwarze Pappel (populus nigra).
  88. jagnjȃd, f. coll. die Lämmer, Jan. (H.).
  89. jágnje, -eta, n. das Lamm; j. božje, das Lamm Gottes.
  90. jȃgnjəc, -njəca, m. das männliche Lamm, Valj. (Rad).
  91. jagnječe, n., Mur., pogl. jagnjiče.
  92. jágnječevina, f. = jagnječina, das Lammfleisch, Mur., Jan.; das Lammfell, Ravn.
  93. jágnječina, f. das Lammfleisch, Dict., Jan.
  94. jagnječják, m. der Lämmerstall, Jan.
  95. jágnječji, adj. Lamm-, lämmern, Jan.; jagnječja glavica, Cv.; (jagneči, Mik.; jagneča mašča, Trub.).
  96. jágnjed, m. = jagned, Valj. (Rad), Levst. (Močv.).
  97. jágnjetar, -rja, m. der Lämmerjunge, Cig.
  98. jagnję̑tina, f. das Lammfleisch; das Lammfell.
  99. jagnjetiti, -im, vb. impf. Junge werfen (von Schafen), C.
  100. jagnjetnják, m. = jagnječjak, C.

   28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA