Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.801-28.900)

  1. izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.
  2. izvı̑žati, -am, vb. pf. po nem. erweisen.
  3. izvláčiti, -im, vb. pf. 1) durch wiederholtes Schleppen herausbringen, hervorschleppen, Cig.; vso vrhovino sem izvlačil iz hoste, alles Abholz habe ich aus dem Walde geschleppt, jvzhŠt.; — 2) aufeggen, auseggen, Cig.
  4. izvlȃk, m. = izvlečba, Cig.
  5. izvlȃsti, adv. besonders, vorzüglich, Cig., Jan., C.; — prim. izlasti, zlasti.
  6. izvlẹ̑čək, -čka, m. der Auszug, der Extract, C.; — prim. izleček.
  7. izvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. heraus-, hervorziehen; i. koga iz vode, i. kaj izpod postelje; — auspumpen, Cig.; — entziehen (= aussüßen): i. sol, Cig.
  8. izvlẹkávati, -am, vb. impf. ad izvleči, nk.
  9. izvlẹ́kovati, -ujem, vb. impf. ad izvleči: i. koga izpod prahu, Ravn.
  10. izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation ( math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
  11. izvǫ̑dək, -dka, m. = izvod, die Folgerung, der Folgesatz, Cig. (T.), C.
  12. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. izvǫ̑hati, -am, vb. pf. durch Riechen herausfinden, auswittern; ausschnüffeln.
  14. izvojeváti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, C.; i. si kaj, Let.
  15. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
  16. izvolı̑təv, -tve, f. die Erwählung, die Wahl, Mur., Cig., Jan., nk.; i. sprejeti, die Wahl annehmen, nk.
  17. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
  18. izvǫ̑lja, f. die Auswahl, Jan.; na izvoljo dati, die Wahl lassen, Meg., Dict., DZ., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; vsacemu odborniku je na izvolji, jedem Ausschussmitglied steht es frei, Levst. (Nauk); das Ermessen: naj bo po vaši izvolji, Lašče- Levst. (Rok.).
  19. izvoljávati, -am, vb. impf. = izvoljevati, C.
  20. izvǫ̑ljenəc, -nca, m. der Auserwählte, der Gewählte, Mur., Cig., Jan., nk.; kako tedaj Bog svojih izvoljencev ne bo rešil! Ravn.
  21. izvoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izvoliti.
  22. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  23. izvòr, -vóra, m. = izvir, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  24. izvǫ̑rnik, m. = izvirnik, Cig. (T.), DZ., Navr. (Kop. sp.).
  25. izvǫ́ščiti, -im, vb. pf. durch Wünschen bekommen, erwünschen, Cig.
  26. izvǫ̑tlək, -tləka, (-təłka), m. die Aushöhlung, hohler Ausschnitt, Cig.
  27. izvotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, durchhöhlen.
  28. izvòz, -vǫ́za, m. die Ausfuhr, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  29. izvǫ́zən, -zna, adj. Ausfuhr-, Cig., Jan.; izvǫ̑zno blago, die Ausfuhrware, Cig.; izvozni col, der Ausfuhrzoll, Cig., DZ.; izvozna trgovina (kupčija), der Ausfuhrhandel, Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.).
  30. izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.
  31. izvpíti se, -vpı̑jem se, vb. pf. sich beim Schreien erschöpfen, seine Stimme ausschreien, Cig.
  32. izvprášati, -am, vb. pf. erfragen, erforschen, Meg.; njega velikost se ne more i., ("izuprašati") Trub. (Psal.); on dela velike reči, katere se ne mogo i., ("izvprašati") Dalm.
  33. izvpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvprašati; ausfragen, zu erforschen suchen, Trub., Dalm., Schönl.
  34. izvráčanje, n. das Umwerfen ( z. B. der Wägen); — i. postave, prava, die Rechtsverdrehung, Cig.
  35. izvráčati, -am, vb. impf. ad izvrniti; umstoßen, umwerfen; vozove i.; kozarce i., wacker zechen, Npes.- Cig.; i. črevlje, die Schuhe krumm treten; i. se, umfallen, überschlagen, sich überstürzen; — pravico i., das Recht verdrehen, Cig.; besede i., Cig. (T.); na hudo i., zum Bösen kehren, Slom.- C.; krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, werfen, Cig., Jan.; le na Boga i. čast, nur Gott die Ehre geben, Ravn.
  36. izvračȃvka, f. der Auswärtsdreher (eine Muskel), Erj. (Som.).
  37. izvráčiti, -im, vb. pf. auscurieren, heilen: i. bolezen, bolnika, Cig., vzhŠt.; i. se, sich auscurieren, jvzhŠt.
  38. izvrȃg, m. das Auswerfen, C.; der Auswurf ( z. B. eines feuerspeienden Berges), C., Vrt.; — stsl.
  39. izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.- C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren ( v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.
  40. izvrẹ̑tək, -tka, m. die Quelle, C.
  41. izvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) (sprudelnd) entquellen, Z.; — 2) ausgähren (vom Bier, Most), Cig.
  42. izvrẹ́vati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorsprudeln, Jarn.
  43. izvȓg, m. der Auswurf: i. človeštva, DSv.
  44. izvȓgljaj, m. der Auswurf, Jan.
  45. izvrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči = izmetati I., Cig., Jan.
  46. izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
  47. izvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = izgrebsti: pren. abnöthigen, i. komu kaj, Jan.; mit Gewalt nehmen, Dict.
  48. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
  49. izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
  50. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
  51. izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.
  52. izvršávati, -am, vb. impf. = izvrševati: srce njihovo izvršava (zv-) hudobo, ogr.- Valj. (Rad).
  53. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
  54. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
  55. izvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvršiti; vollziehen, vollstrecken, ausführen, Jan., nk.; i. ukrepe, prevzeta dela, Levst. (Nauk); — ausüben: i. pravico, dolžnost, Cig., Jan.
  56. izvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, der Executor, Jan., nk.; i. zadnje volje, DZ.
  57. izvršíłən, -łna, adj. = izvrševalen, Cig. (T.), nk.; — Vollzugs-: izvršı̑łne določbe, Vollzugsbestimmungen, DZ.; izvršilno moč imeti, Levst. (Nauk).
  58. izvršílọ, n. die Ausführung, C.; der Vollzug, Cig. (T.); die Execution: i. sodbe, kazni, DZ.; i. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
  59. izvršilovǫ̑dnik, m. der Executionsführer, DZ.
  60. izvršı̑telj, m. der Vollzieher, der Executor, DZ., nk.
  61. izvršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, vollstrecken, exequieren, Cig., Jan., nk.; i. sodbo, Cig.; — vollbringen, Meg.; i. svojo dolžnost, seiner Pflicht nachkommen, Jan.; erfüllen: i. željo, Cig.; i. se, sich erfüllen, Cig.; pregovor se je izvršil, Navr. (Let.); nav. zv-; prim. zvršiti.
  62. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
  63. izvršník, m. der Vollzieher, Cig.
  64. izvrtáč, m. der Falzhaken (bei den Drechslern), Cig.
  65. izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
  66. izvrtávati, -am, vb. impf. ad izvrtati, Habd.- Mik.
  67. izvrtína, f. das Bohrmehl, Rez.- C.
  68. izvȓtki, m. pl. die Abfälle beim Bohren, Cig., C.
  69. izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.
  70. izvȓžək, -žka, m. 1) was ausgeschieden und verworfen wird, der Auswurf; izvržki, der Pofel, der Auswurf, Cig., Ravn.- Cig.; — 2) die Fehlgeburt, Z.; — die Abart, die Spielart, Jan.
  71. izvȓženəc, -nca, m. der Ausgeschiedene, Levst. (Nauk); der Auswürfling, M.
  72. izvȓžkast, adj. verworfen: malopridni, izvržkasti ljudje, Ravn.
  73. izvun, praep. c. gen. = razen, C.; (pravilneje ko: izven), prim. Cv. X. 7.
  74. izvúna, I. adv. zunaj, Trub.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zunaj, außerhalb, C.; i. judovske dežele, Dalm.
  75. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.
  76. izvzę́ti, -vzámem, vb. pf. ausnehmen, Cig., Jan., nk.; izvzemši, ausgenommen, mit Ausnahme, C., nk.
  77. izvzę́tje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme, ogr.- C.
  78. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
  79. izzàd, praep. c. gen. = izza: izzad hriba, C.; ( nam. iz zadi).
  80. izzȃnkati, -am, vb. pf. aus den Schlingen, Banden lösen, Cig.
  81. izzídati se, -am se, vb. pf. sich arm bauen, sich überbauen, Cig.
  82. izzívati, -am, vb. impf. ad izzvati; herausfordern, nk.
  83. izznáti, -znȃm, vb. pf. aussehen, auserwählen: i. koga za kaj, V.-Cig.
  84. izznávati, -am, vb. impf. ad izznati, V.-Cig.
  85. izznojíti, -ím, vb. pf. als Schweiß aussondern, ausschwitzen, Cig.
  86. izzǫ̑bčati, -am, vb. pf. zackig ausschneiden, auszacken, Cig.
  87. izzváti, -zóvem, vb. pf. herausfordern, nk.
  88. izzvízdati, -am, vb. pf. = izžvižgati, Cig.
  89. izžȃgati, -am, vb. pf. (her)aussägen.
  90. izžaríti, -ím, vb. pf. 1) ausstrahlen, Cig. (T.); — 2) i. se, verglühen, verstrahlen, Cig.
  91. izžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžariti; ausstrahlen: gorkoto i., Cig. (T.), Žnid.
  92. izžebráti, -ȃm, vb. pf. sein Gebet zuende leiern, Cig.
  93. izžəhtẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. = pokvariti se, po zlu iti (o jedilih), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  94. izžę́ti, -žmèm, vb. pf. (her)ausdrücken, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; ločitev bo izžela marsikatero solzo, Cv.; — erpressen, Cig.; ausringen: perilo i., Cig., Jan.; — entsaften, Cig.
  95. izžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel herausschneiden; — 2) = dožeti, M.
  96. izžgáti, -žgèm, vb. pf. herausbrennen, ausbrennen; i. rano; aussengen, Cig.
  97. izžígati, -am, vb. impf. ad izžgati; (her)ausbrennen; tudi: izžı̑gam.
  98. izžíliti, -žı̑lim, vb. pf. von Adern befreien, ausädern, entädern, V.-Cig.
  99. izžínjati, -am, vb. impf. ad izžeti (žanjem).
  100. izžı̑rati, -am, vb. impf. ad izžreti; 1) (her)ausfressen, Cig.; — 2) i. se, sich durch unmäßiges Essen zugrunde richten: izpija in izžira se, Cig.

   28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA