Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.701-28.800)

  1. izuháti, -ȃm, vb. pf. bei den Ohren nehmen: i. koga, Cig., Dol., Gor.
  2. izȗk, m. die Ausbildung, DZ.
  3. izúnaj, adv. = zunaj, Mik.
  4. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
  5. izúrčiti, -im, vb. pf. behexen: i. koga ( n. pr. z očmi), Pjk. (Črt.), Gor.; — nam. izuročiti; prim. urok.
  6. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
  7. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
  8. izuročiti, -im, vb. pf., pogl. izurčiti.
  9. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
  10. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  11. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).
  12. izustílọ, n. der Ausspruch, die Aeußerung, Cig. (T.), C., DZ.; zameril sem se mu s tem izustilom, Zv.
  13. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
  14. izúti, -ȗjem, vb. pf. (die Fußbekleidung) ausziehen: i. koga, i. komu črevlje, Meg., Trub., Jarn., Mur., nk.; — govori se pogostoma: zuti; prim. sezuti.
  15. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
  16. izuvȃłnik, m. der Stiefelknecht, Levst. (Zb. sp.).
  17. izúvati, -am, vb. impf. ad izuti; (die Fußbekleidung) ausziehen; i. črevlje; Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
  18. izvábiti, -im, vb. pf. heraus-, hervorlocken, entlocken; i. koga od doma; i. komu solze; i. denar iz koga, Cig.
  19. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
  20. izvabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = izvabljati, Zora.
  21. izváditi, -vȃdim, vb. pf. einüben, (zv-) Šol.; na gonjo i. psa, (zv-) Cig.
  22. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
  23. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
  24. izvȃja, f. 1) die etymologische Ableitung; ta i. in razlaga stoji na preslabih nogah, Navr. (Let.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  25. izvajáč, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  26. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  27. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
  28. izvàł, -vála, m. der Vorfall: i. očesa, der Augenvorfall, Cig.
  29. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
  30. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
  31. izvalję́nčək, -čka, m. dem. izvaljenec, C.
  32. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  33. izvaljȗckati, -am, vb. pf. herauswälzen, Cig.
  34. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  35. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
  36. izvárjati, -am, vb. impf. ad izvariti; 1) ausschweißen, Cig.; — 2) auskochen, Cig., Jan.
  37. izvȃžati, -am, vb. impf. ad izpeljati, izvoziti; herausführen, ausführen, exportieren, Cig., Jan., Danj.- M., nk.
  38. izvẹdáč, m. der Spion, C., Let.
  39. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
  40. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
  41. 1. izvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Jan., Nov.; — prim. izvedeti.
  42. 2. izvȇdba, f. die Durchführung, Jan., DZ.; — prim. izvesti.
  43. izvẹ̑dək, -dka, m. die Ermittelung, C.
  44. 1. izvẹ́dən, -dna, adj. = izveden, erfahren, Mur.; pogl. izveden pod: izvedeti 2).
  45. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
  46. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
  47. izvẹdljìv, -íva, adj. forschbegierig, Jan., C.; — prim. zvedljiv.
  48. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  49. izvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvedeti 1); forschen, nachforschen, zu erfahren suchen, Cig., Jan.; — 2) i. se, sich zurechtfinden, Jan.
  50. izvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, Cig.
  51. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
  52. izvẹ́gati, -am, vb. pf. vegasto storiti, schief machen, Mur.
  53. izvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. mit der Wurfschaufel von der Spreu reinigen, ausschwingen; i. pšenico, rž, ječmen; — izvejan, durchtrieben, pfiffig, ogr.- M., C.
  54. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
  55. izvelı̑čati, -am, vb. pf., pogl. zveličati.
  56. izvə̀n, praep. c. gen. außer, Z., nk.; — prim. hs. izvan in pogl. izvun.
  57. izvənurádən, -dna, adj. außerämtlich, DZkr.
  58. izvę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. seinem Glauben untreu werden, Cig.
  59. izvẹ̑sək, -ska, m. = izveska, Jan. (H.); — hs.
  60. izvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., Jan.; — hs.
  61. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
  62. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  63. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
  64. izvę́sti, -vę́zem, vb. pf. mit Stickerei verzieren, sticken, Cig.; izvezen, gestickt, nk.; — hs.
  65. izvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — rus.
  66. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
  67. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
  68. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
  69. izvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = izvejati: vse žito je izveto, Cig.
  70. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
  71. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  72. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  73. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  74. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
  75. izvẹ̑žbati, -am, vb. pf. = izuriti, einüben, nk.; — hs.
  76. izvẹževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izvežiti se; — svet se izvežuje, wird schief, verkehrt, Jurč.
  77. izvẹžíti se, * -ím se, vb. pf. sich werfen: deska se je izvežila, Lašče- Erj. (Torb.).
  78. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
  79. izvìd, -vída, m. der Augenschein, der Befund, Cig. (T.), DZ.; — prim. hs. izvidjeti, in Augenschein nehmen.
  80. izvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. in Augenschein nehmen, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  81. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
  82. izvijáč, m. der Kugelzieher, Jan. (H.).
  83. izvíjati, -am, vb. impf. ad izviti; (her)auswinden, ausdrehen, entwinden; — i. se komu, čemu, sich loszumachen suchen, Cig.; — i. se, sich ausreden, C.; Ausflüchte suchen, Z.
  84. izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
  85. izvı̑nək, -nka, m. 1) die Verrenkung, Cig., Jan.; — 2) das Beinwell (symphytum), C.; — 3) die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan., C., Valj. (Rad); izvinkov iskati, Cig.
  86. izviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. verwildern (o vinski trti), Cig., C.; — prim. vinika.
  87. izvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, verstauchen; i. si roko, nogo.
  88. izvı̑r, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
  89. izviralíšče, n. der Ursprungsort, die Quelle, Guts., Mur., C., ogr.- C.; — der Quellgrund, Cig.
  90. izvirálọ, n. die Quelle, Ben.- Mik.
  91. izvı̑ranje, n. das Hervorquellen; — die Abstammung, Cig.
  92. izvirȃnjək, -njka, m. die Quelle, Guts., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  93. izvı̑rati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorquellen, entspringen; Sava izvira pod Triglavom; — herkommen, abstammen, Mur., Cig.; i. iz česa, herrühren, seinen Grund in etwas haben; iz tega izvira, die Folge davon ist, Jan., nk.; iz uma izvirajoč, a priori, iz izkušnje izvirajoč, a posteriori ( phil.), Cig. (T.).
  94. izvı̑rati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.
  95. izvı̑rčək, -čka, m. dem. izvirek; das Quellchen.
  96. izvı̑rək, -rka, m. die Quelle; pren. i. milosti, der Gnadenquell, Cig.; der Ursprung, die Ursache, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  97. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
  98. izvı̑rnik, m. die Quelle ( fig.), C.; — das Original, Cig. (T.), C., nk.
  99. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
  100. izvı̑tək, -tka, m. die Krümmung: na izvitke jadriti, lavieren, Cig., DZ.; — hs.

   28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA