Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.501-28.600)

  1. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  2. izsráti, -sę́rjem, vb. pf. als Excrement abgehen lassen.
  3. izsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. ausschlürfen, vse mleko izsrebati iz posode.
  4. izsrę̑čkati, -am, vb. pf. 1) durch Ziehung des Loses auswählen, auslosen, C., nk.; — 2) verlosen, ausspielen, Cig., C., nk.
  5. izsrečkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsrečkati, nk.
  6. izsrečkovȃvəc, -vca, m. der Ausspieler, Cig.
  7. izsrẹ̀d, praep. c. gen. = iz sredi, aus der Mitte, Cig.
  8. izsrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math.), Cig. (T.), C.
  9. izsrẹ́dnost, f. die Excentricität ( math.), Cig. (T.).
  10. izsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. ausschlürfen; zadnje kaplje iz kupice i.
  11. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  12. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  13. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
  14. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  15. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
  16. izstǫ̑pək, -pka, m. = izstop, der Austritt, Mur., DZ.
  17. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  18. izstrádanəc, -nca, m. ein ausgehungerter Mensch, Cig.
  19. izstrádati, -am, vb. pf. aushungern; lakota bo deželo izstradala, Jap.- C.; — i. se, sich abhungern, Cig.; izstradan, ausgehungert: izstradan človek, jvzhŠt.
  20. izstrahováti, -ȗjem, vb. pf. durch Schrecken erlangen: denar iz koga i., jemandem Geld abschrecken, Cig.
  21. izstrẹ̀ł, -strẹ́la, m. das Abschießen, die Abfeuerung, Cig., Jan.
  22. izstrẹ̑łək, -łka, m. das Geschoss, das Projectil, Cig. (T.), DZ.
  23. izstrẹlíti, -ím, vb. pf. herausschießen, ausschießen; i. kroglo; — i. komu oko, Cig., Jan.; — i. puško, ein Gewehr ausschießen, Cig.; i. se, sich entladen, Cig.
  24. izstrẹ́ljati, -am, vb. pf. 1) durch Schießen herausbringen, ausschießen; — 2) s streljanjem porabiti, verfeuern, Cig.
  25. izstrẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izstreliti, izstreljati, Z.
  26. izstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. ausschaben, ausradieren, Cig., Jan.
  27. izstrgljáti, -ȃm, vb. pf. = izstrugljati, Cig.
  28. izstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ausschneiden, ausscheren, Cig.
  29. izstrı̑žək, -žka, m. der Ausschnitt (mit der Schere), Cig.
  30. izstrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; i. kože.
  31. izstrȗg, m. die Rasur (v kakem pisanju), Cig.
  32. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  33. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  34. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  35. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  36. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  37. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  38. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  39. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  40. izsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsvojiti; expropriieren, Jan.
  41. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  42. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  43. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  44. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  45. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  46. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  47. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  48. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  49. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  50. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  51. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
  52. izšívati, -vam, vb. impf. ad izšiti, ausnähen, Z.; sticken, Cig.
  53. izškrábati, -am, vb. pf. kratzend aushöhlen: i. pomarančo, Ljub.
  54. izškŕbati, -bam, vb. pf. durch Nagen, Kratzen wegbringen, auskratzen, Cig.
  55. izškrcljáti, -ȃm, vb. pf. = izškrtljati, Jan.
  56. izškrtljáti, -am, vb. pf. ausschnitzeln, Jan.
  57. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  58. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  59. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  60. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  61. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
  62. izštorováti, -ȗjem, vb. impf. ad izštorati, ausstocken, Cig.
  63. izštŕkati, -štȓkam, vb. pf. ausspritzen: kravi mleko iz zizka i., C., Z.
  64. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  65. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  66. izšvígati, -švı̑gam, vb. pf. auslodern, Cig.
  67. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  68. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
  69. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  70. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  71. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
  72. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.
  73. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  74. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
  75. iztegávati, -am, vb. impf. = iztegati, = iztegovati; — i. se, sich strecken, Jan., jvzhŠt.
  76. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  77. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  78. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  79. iztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken; hervorrecken; — = raztegovati.
  80. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  81. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  82. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  83. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  84. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  85. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  86. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  87. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  88. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  89. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  90. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  91. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  92. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  93. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  94. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  95. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  96. izteptávati, * -am, vb. impf. ad izteptati, Jan. (H.).
  97. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  98. izterjávati, -am, vb. impf. ad izterjati; = izterjevati.
  99. izterjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izterjati; einfordern, eintreiben; dolgove i.
  100. izterjevȃvəc, -vca, m. der Eintreiber (von Forderungen), Nov.

   28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA