Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.448-28.547)

  1. izrváti, -rújem, vb. pf. ausraufen; i. drevesce s koreninami; i. zob, einen Zahn ausbrechen, Cig.; — i. se, sich losreißen, sich entwinden, Cig.; — (pomni: praes. izrvem ["izreve"] Dict.; prim. stsl. rъvą).
  2. izsáčiti, -im, vb. pf. i. kaj, aus einer Sache die Flüssigkeit abziehen, entsaften, C., Z.; mraz je rastline izsačil, Z.; — prim. sok.
  3. izsadíti, -ím, vb. pf. (ein Werkzeug) vom Stiele ablösen, C., Z.; i. se, sich vom Stiele ablösen, Z.; — verrenken, C.; i. se, sich die Glieder verrenken, Z.; vsega se je izsadil, ko je s črešnje pal, C.
  4. izsájati, -am, vb. impf. ad izsaditi; sekira se mi izsaja, Z.
  5. izsapíti, -ím, vb. pf. aushauchen, ausathmen, Z.
  6. izsápljati, -am, vb. impf. ad izsapiti; aushauchen, C.
  7. izscáti, izščím, vb. pf. ausharnen, Cig.
  8. izsẹ̑čək, -čka, m. = izsek 1), Žnid.
  9. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  10. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  11. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  12. izsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Ausschnitt, Cig. (T.); krožni i., der Kreisausschnitt, der Sector, Žnid., Cel. (Ar.); — 2) = izseka, der Aushau, Cig.
  13. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  14. izsẹkávati, -am, vb. impf. ad izsekati, = izsekovati.
  15. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
  16. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
  17. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  18. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  19. izseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izseliti; i. se, auswandern.
  20. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  21. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  22. izsəsávati, -am, vb. impf. ad izsesati, Z., nk.
  23. izsẹ́vati, -am, vb. impf. ad izsejati; aussäen, Jarn.
  24. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  25. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  26. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
  27. izsiljevȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  28. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  29. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
  30. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
  31. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  32. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  33. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  34. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
  35. izskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen, Kargen erreichen, Z.
  36. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  37. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  38. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
  39. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
  40. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  41. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
  42. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  43. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  44. izsledovȃvəc, -vca, m. der Forscher, Cig.
  45. izslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. herausschwindeln, abgaukeln, Cig.; denar iz ljudi i., SlN.
  46. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  47. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  48. izsnẹdáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Naschen leeren, ausnaschen, Cig.
  49. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  50. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  51. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  52. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  53. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
  54. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  55. izsráti, -sę́rjem, vb. pf. als Excrement abgehen lassen.
  56. izsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. ausschlürfen, vse mleko izsrebati iz posode.
  57. izsrę̑čkati, -am, vb. pf. 1) durch Ziehung des Loses auswählen, auslosen, C., nk.; — 2) verlosen, ausspielen, Cig., C., nk.
  58. izsrečkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsrečkati, nk.
  59. izsrečkovȃvəc, -vca, m. der Ausspieler, Cig.
  60. izsrẹ̀d, praep. c. gen. = iz sredi, aus der Mitte, Cig.
  61. izsrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math.), Cig. (T.), C.
  62. izsrẹ́dnost, f. die Excentricität ( math.), Cig. (T.).
  63. izsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. ausschlürfen; zadnje kaplje iz kupice i.
  64. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  65. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  66. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
  67. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  68. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
  69. izstǫ̑pək, -pka, m. = izstop, der Austritt, Mur., DZ.
  70. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  71. izstrádanəc, -nca, m. ein ausgehungerter Mensch, Cig.
  72. izstrádati, -am, vb. pf. aushungern; lakota bo deželo izstradala, Jap.- C.; — i. se, sich abhungern, Cig.; izstradan, ausgehungert: izstradan človek, jvzhŠt.
  73. izstrahováti, -ȗjem, vb. pf. durch Schrecken erlangen: denar iz koga i., jemandem Geld abschrecken, Cig.
  74. izstrẹ̀ł, -strẹ́la, m. das Abschießen, die Abfeuerung, Cig., Jan.
  75. izstrẹ̑łək, -łka, m. das Geschoss, das Projectil, Cig. (T.), DZ.
  76. izstrẹlíti, -ím, vb. pf. herausschießen, ausschießen; i. kroglo; — i. komu oko, Cig., Jan.; — i. puško, ein Gewehr ausschießen, Cig.; i. se, sich entladen, Cig.
  77. izstrẹ́ljati, -am, vb. pf. 1) durch Schießen herausbringen, ausschießen; — 2) s streljanjem porabiti, verfeuern, Cig.
  78. izstrẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izstreliti, izstreljati, Z.
  79. izstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. ausschaben, ausradieren, Cig., Jan.
  80. izstrgljáti, -ȃm, vb. pf. = izstrugljati, Cig.
  81. izstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ausschneiden, ausscheren, Cig.
  82. izstrı̑žək, -žka, m. der Ausschnitt (mit der Schere), Cig.
  83. izstrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; i. kože.
  84. izstrȗg, m. die Rasur (v kakem pisanju), Cig.
  85. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  86. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  87. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  88. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  89. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  90. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  91. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  92. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  93. izsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsvojiti; expropriieren, Jan.
  94. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  95. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  96. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  97. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  98. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  99. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  100. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.

   27.948 28.048 28.148 28.248 28.348 28.448 28.548 28.648 28.748 28.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA