Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.401-28.500)

  1. izrẹ̑zkati, -am, vb. pf. = izrezljati, Cig.
  2. izrẹ̑zljaj, m. der Ausschnitt, Jan.; pl. izrezljaji, das Geschnitzel, C.
  3. izrẹzljáti, -ȃm, vb. pf. ausschnitzeln.
  4. izrẹzljávati, -ȃm, vb. impf. ad izrezljati; ausschnitzeln; kovan denar i., kräuseln, Cig.
  5. izrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izrezati; ausschneiden; — schnitzen; i. podobe.
  6. izríbiti, -im, vb. pf. ausfischen, M., Z.
  7. izrígati, -rı̑gam, vb. pf. ausrülpsen, Z.; — ausspeien, Cig.
  8. izrigováti, -ȗjem, vb. impf. ad izrigati, Z.
  9. izrı̑nək, -nka, m. nav. pl. izrinki, der Hautausschlag, C., Z.
  10. izríniti, -rı̑nem, vb. pf. herausschieben, ausdrängen; i. se, heraustreten; možgani so se mu izrinili skozi rano v črepinji, Let.; — izrinjen, höckerig, V.-Cig.; — i. se, ausschlagen, ausfahren, ausbrechen (vom Hautausschlag), Cig., C.; gobe so se mu izrinile na čelu, Dalm.; ogrci, mozoli, mehurci so se izrinili, Soška dol.- Erj. (Torb.); izrinilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, vzhŠt.; koža se mi je izrinila, ich habe einen Hautausschlag bekommen, (izbrinila) Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  11. izrı̑s, m. der gezeichnete Plan, Z.; die Projection, Cig.; — prim. zris.
  12. izrísati, -rı̑šem, vb. pf. 1) fertig zeichnen; — (einen Plan) zeichnen, entwerfen, C., Z.; prim. zrisati; — 2) i. pušo, ein Rohr ausziehen, mit Riefen versehen, Cig.
  13. izríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) herauswühlen; i. kost, korenino; — 2) aufwühlen: svinje so njivo izrile; — ausgraben ( z. B. in Kupfer), Jan.
  14. 1. izrívati, -am, vb. impf. ad izriniti; herausdrängen, Cig.; — i. se, ausschlagen: nekaj se mi po životu izriva, Z.
  15. 2. izrívati, -am, vb. impf. ad izriti, Jan.
  16. izrjavẹ́ti, -ím, vb. pf. verrosten; železo je izrjavelo; izrjavelo železje, verrostetes Eisen.
  17. izrǫ̑bkati, -am, vb. pf. aus der Schale, Hülse loslösen: orehe i., Cig.
  18. izrǫ́čati, -am, vb. impf. ad izročiti; übergeben, verabfolgen, überantworten; Izročam Vam, prijatla dragi mani — pesem milo, Preš.
  19. izrǫ̑čək, -čka, m. 1) die eingereichte Schrift, das Exhibitum, Cig.; — 2) das Vermächtnis, das Legat, C.
  20. izročę̑nčič, m. ein pflegebefohlenes Kind, C.
  21. izročę́nəc, -nca, m. der Schutzbefohlene, Cig., Jan., M.
  22. izročę́nka, f. die Schutzbefohlene, Cig., Jan., M., C.
  23. izročeváłən, -łna, adj. Abgabs-: izročevȃłni poštni urad, das Abgabspostamt, DZ.; izročevalna doba, die Lieferungszeit, DZ.
  24. izročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izročiti, = izročati, aushändigen, einhändigen, übergeben.
  25. izročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, Cig., Jan.
  26. izročílọ, n. 1) die Einhändigung, die Ablieferung, Cig., Jan.; — i. zadnje volje, das Testament, C.; = poslednje i., Svet. (Rok.); — 2) ustno i., die mündliche Ueberlieferung, die Tradition, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) das Eingehändigte, Cig.; das Depositum, Cig., C.
  27. izročı̑telj, m. der Abgeber, der Einhändiger, C.
  28. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
  29. izročíti, -ím, vb. pf. aushändigen, einhändigen, ausliefern; pismo, pozdravljenje i., einen Brief, einen Gruß bestellen; izgotovljeno delo i., die Arbeit liefern, Cig., Jan.; überreichen, übergeben; prošnjo i., ein Gesuch präsentieren; i. koga pravici, jemanden den Händen der Gerechtigkeit überliefern, Jan.; — i. komu kaj, testieren, C.; — izročeno področje, übertragener Wirkungskreis, Levst. (Nauk), nk.; — etwas treuen Händen übergeben, anvertrauen; v hrambo komu kaj i.; Bogu dušo i.; Bogu se i.; Valovom se 'zročimo, Preš.; — preisgeben, Cig.; i. vojakom mesto na plenjenje, den Soldaten eine Stadt preisgeben, Cig.; i. zasmehovanju, Cig.
  30. izročı̑vəc, -vca, m., Cig., pogl. izročnik.
  31. izročník, m. der Ablieferer, der Ueberlasser, der Hinterleger, Cig.; — der Testator, Svet. (Rok.).
  32. izròd, -rǫ́da, m. die Abart, das Ausgeartete, Mur., Cig., Jan.; ein ausgearteter Mensch, Cig. (T.), Valj. (Rad).
  33. izrǫ̑dək, -dka, m. die Bastardart, V.-Cig., Valj. (Rad); die Abart, Jan., M.; die Ausgeburt, Jan.
  34. izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.
  35. izroję́nəc, m. ein Bienenstock, aus dem ein Schwarm oder der letzte Schwarm erwachsen ist, Levst. (Beč.), Gor.- M.
  36. izrojenək, m. = izrojenec, Por.
  37. izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.
  38. izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.
  39. izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.
  40. izrovášiti, -ȃšim, vb. pf. kerben: izrovašen, gekerbt, kerbig, Cig.
  41. izrováti, -rújem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. izrvati.
  42. izrožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. hornartig sich krümmen: češplje so se izrožičile, Dol.- LjZv., Gor.
  43. izrožíti se, -ím se, vb. pf. die Hörner abstoßen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  44. izrúti, -rújem, vb. pf. = izrvati, Mur., Cig., Jan., C.
  45. izruváti, -rújem, vb. pf., Cig., C., pogl. izrvati.
  46. izruzditi, -im, vb. pf. = izružiti, kajk.- Mik.
  47. izrúžiti, * -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.
  48. izrváti, -rújem, vb. pf. ausraufen; i. drevesce s koreninami; i. zob, einen Zahn ausbrechen, Cig.; — i. se, sich losreißen, sich entwinden, Cig.; — (pomni: praes. izrvem ["izreve"] Dict.; prim. stsl. rъvą).
  49. izsáčiti, -im, vb. pf. i. kaj, aus einer Sache die Flüssigkeit abziehen, entsaften, C., Z.; mraz je rastline izsačil, Z.; — prim. sok.
  50. izsadíti, -ím, vb. pf. (ein Werkzeug) vom Stiele ablösen, C., Z.; i. se, sich vom Stiele ablösen, Z.; — verrenken, C.; i. se, sich die Glieder verrenken, Z.; vsega se je izsadil, ko je s črešnje pal, C.
  51. izsájati, -am, vb. impf. ad izsaditi; sekira se mi izsaja, Z.
  52. izsapíti, -ím, vb. pf. aushauchen, ausathmen, Z.
  53. izsápljati, -am, vb. impf. ad izsapiti; aushauchen, C.
  54. izscáti, izščím, vb. pf. ausharnen, Cig.
  55. izsẹ̑čək, -čka, m. = izsek 1), Žnid.
  56. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  57. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  58. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  59. izsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Ausschnitt, Cig. (T.); krožni i., der Kreisausschnitt, der Sector, Žnid., Cel. (Ar.); — 2) = izseka, der Aushau, Cig.
  60. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  61. izsẹkávati, -am, vb. impf. ad izsekati, = izsekovati.
  62. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
  63. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
  64. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  66. izseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izseliti; i. se, auswandern.
  67. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  68. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  69. izsəsávati, -am, vb. impf. ad izsesati, Z., nk.
  70. izsẹ́vati, -am, vb. impf. ad izsejati; aussäen, Jarn.
  71. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  72. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  73. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
  74. izsiljevȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  75. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  76. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
  77. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
  78. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  79. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  80. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  81. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
  82. izskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen, Kargen erreichen, Z.
  83. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  84. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  85. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
  86. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
  87. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  88. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
  89. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  90. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  91. izsledovȃvəc, -vca, m. der Forscher, Cig.
  92. izslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. herausschwindeln, abgaukeln, Cig.; denar iz ljudi i., SlN.
  93. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  94. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  95. izsnẹdáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Naschen leeren, ausnaschen, Cig.
  96. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  97. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  98. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  99. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  100. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.

   27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA