Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.348-28.447)

  1. izrábljati, -am, vb. impf. ad izrabiti; aus-, abnützen: posle samogoltno i., Cv.
  2. izračȗn, m. die Berechnung, Z., DZ.
  3. izračúnati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  4. izračunávati, -am, vb. impf. ad izračunati, Cel. (Ar.).
  5. izračúniti, -ȗnim, vb. pf. ausrechnen, berechnen.
  6. izráhati, -am, vb. pf. locker machen, Danj.- C.
  7. izrahlíti, -ím, vb. pf. locker machen, lockern, Jan.
  8. izrahljáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Auflockern fertig werden: i. zemljo.
  9. izrájati, -am, vb. pf. austanzen, Cig.
  10. izrajtálọ, n. das Berechnungsvermögen: kaj nimaš čisto nič izrajtala? Valj. (Rad), KrGora.
  11. izrájtati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  12. izrȃna, adv. = iz rana, früh morgens, ogr.- C.
  13. izrȃslək, -sləka, (-səłka), m. der Auswuchs, Jan., das Wasserreis, Cig.
  14. izrȃst, m. der Auswuchs, Mur., Z.
  15. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  16. izrásti, -rástem, vb. pf. herauswachsen, entsprießen: i. iz česa.
  17. izrȃstkast, adj. voll Auswüchse, Mur.
  18. izráščati, -am, vb. impf. ad izrasti; herauswachsen, entsprießen.
  19. izrȃščen, adj. ausgewachsen, buckelig, einseitig, Cig.; ( nam. izrasten).
  20. izravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) perilo i., mit dem Zusammenlegen der Wäsche fertig werden; prim. ravnati; — 2) eben machen, ebnen; i. pot, gredo.
  21. izravníti, -ím, vb. pf. eben machen, Cig.; gerade machen, Cig. (T.); i. reki strugo, DZ.
  22. izravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad izravnati; ebnen.
  23. izravnovȃvəc, -vca, m. kdor kaj izravnuje, n. pr. rogove za glavnike, Cig.
  24. izràz, -ráza, m. der Ausdruck, der Terminus, Cig., Jan., nk.; — i. dati želji, einem Wunsche Ausdruck geben, Cig. (T.); — die Formel ( math.): osnovni i., die Fundamentalformel, i. primičnosti, približnosti, die Näherungsformel, Cig. (T.); — i. v obličju, der Gesichtsausdruck, Jan.; — prim. izraziti.
  25. izráziti, -rȃzim, vb. pf. in Worte fassen, ausdrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formulieren, Cig. (T.); — i. se, sich ausdrücken, nk.; — rus.
  26. izrazoslǫ́ven, -vna, adj. terminologisch, Cig.
  27. izrazoslǫ̑vje, n. die Terminologie, Cig., Jan.
  28. izrážati, -am, vb. impf. ad izraziti, nk.
  29. izražávati, -am, vb. impf. = izraževati, Trst. (Let.).
  30. izraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad izraziti; ausdrücken, nk.
  31. izrẹ́cən, -cna, adj. = izrečən, nk.; izrecna opomba, ausdrückliche Angabe, DZ.; izrecno, ausdrücklich, BlKr.- Levst. (Nauk).
  32. izrecílọ, n. die Erklärung, die Aeußerung, die Declaration, Cig., DZ., nk.; s pravomočnim izrecilom, durch einen rechtskräftigen Spruch, Levst. (Pril.); pravno i., eine Rechtserklärung, DZ.
  33. izrečénje, n. der Ausspruch, die Aeußerung, die Erklärung, Mur., Cig., Jan.
  34. izréči, -réčem, vb. pf. (ein Wort, Worte hervorbringen), aussprechen; i. besedo: mati; i. svojo misel, svoje mnenje, seine Meinung aussprechen, sich äußern; sodbo i., ein Urtheil aussprechen.
  35. izrẹdčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izredčiti; dünn, schütter machen: gozd i. = trebiti, C.
  36. izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
  37. 1. izrẹ́diti, -im, vb. pf. = izredčiti, Cig., Jan., Šol.; i. gozd, Cig., Jan.
  38. 2. izredíti, -ím, vb. pf. 1) wohlgenährt machen, i. se, zu Fleische kommen, dick, feist werden; nekoliko se je izredil doma; od dobrih besedi se nihče ne izredi, Met.; — 2) = zrediti (vzrediti), Jan., Cig. (T.).
  39. izrẹ̑jšati, -am, vb. pf. weniger dicht, schütterer, dünner machen, Z.
  40. izrèk, -rę́ka, m. 1) das Ausgesprochene, der Ausspruch, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; modri izreki, Sinnsprüche, Cig.; i. porotnikov, der Wahrspruch der Geschwornen, Cig.; — der Satz (in der Logik), Cig.; — 2) = izreka 2), Cig.
  41. izrę̑ka, f. 1) = izrek 1), Cig., Jan.; razsodniška i., schiedsrichterlicher Ausspruch, DZ.; — 2) die Aussprache, Cig., Jan., M., nk.
  42. izrẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. ad izreči: aussprechen, Jarn., nk.
  43. izrekováti, -ȗjem, vb. impf. ad izreči; aussprechen; jasno i. besede; — Erklärungen abgeben, Jan.
  44. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
  45. izrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izrešiti; auslösen, Cig.
  46. izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.
  47. izrẹ̑tati, * -am, vb. pf. na reti izčistiti, ausreitern, (izrejtati) Cig.
  48. izrẹ̑vati, -am, vb. pf. erdarben, Pot.- Cig.
  49. izrẹ̀z, -rẹ́za, m. das Ausschneiden: i. deteta, der Kaiserschnitt, Cig.; — der Ausschnitt, nk.
  50. izrẹ̑zanəc, -nca, m. das aus dem Leibe der Mutter ausgeschnittene Kind, der männliche Ausschnittling, Cig.
  51. izrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. herausschneiden; mozol i.; — iz lesa kaj i., etwas aus Holz schnitzen; iz kamena i. podobo, ein Bild aus Stein hauen; i. se, sich aus einer Verlegenheit oder aus einer misslichen Lage herausarbeiten, Cig., C.
  52. izrẹ̑zək, -zka, m. das Herausgeschnittene, der Ausschnitt, Cig., Jan., Cig. (T.); — izrezki, die Ausschnittabfälle, Z.
  53. izrẹzína, f. der Ausschnitt, Cig.; — izrezine, die Abfälle beim Ausschneiden, Z.
  54. izrẹ̑zkati, -am, vb. pf. = izrezljati, Cig.
  55. izrẹ̑zljaj, m. der Ausschnitt, Jan.; pl. izrezljaji, das Geschnitzel, C.
  56. izrẹzljáti, -ȃm, vb. pf. ausschnitzeln.
  57. izrẹzljávati, -ȃm, vb. impf. ad izrezljati; ausschnitzeln; kovan denar i., kräuseln, Cig.
  58. izrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izrezati; ausschneiden; — schnitzen; i. podobe.
  59. izríbiti, -im, vb. pf. ausfischen, M., Z.
  60. izrígati, -rı̑gam, vb. pf. ausrülpsen, Z.; — ausspeien, Cig.
  61. izrigováti, -ȗjem, vb. impf. ad izrigati, Z.
  62. izrı̑nək, -nka, m. nav. pl. izrinki, der Hautausschlag, C., Z.
  63. izríniti, -rı̑nem, vb. pf. herausschieben, ausdrängen; i. se, heraustreten; možgani so se mu izrinili skozi rano v črepinji, Let.; — izrinjen, höckerig, V.-Cig.; — i. se, ausschlagen, ausfahren, ausbrechen (vom Hautausschlag), Cig., C.; gobe so se mu izrinile na čelu, Dalm.; ogrci, mozoli, mehurci so se izrinili, Soška dol.- Erj. (Torb.); izrinilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, vzhŠt.; koža se mi je izrinila, ich habe einen Hautausschlag bekommen, (izbrinila) Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  64. izrı̑s, m. der gezeichnete Plan, Z.; die Projection, Cig.; — prim. zris.
  65. izrísati, -rı̑šem, vb. pf. 1) fertig zeichnen; — (einen Plan) zeichnen, entwerfen, C., Z.; prim. zrisati; — 2) i. pušo, ein Rohr ausziehen, mit Riefen versehen, Cig.
  66. izríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) herauswühlen; i. kost, korenino; — 2) aufwühlen: svinje so njivo izrile; — ausgraben ( z. B. in Kupfer), Jan.
  67. 1. izrívati, -am, vb. impf. ad izriniti; herausdrängen, Cig.; — i. se, ausschlagen: nekaj se mi po životu izriva, Z.
  68. 2. izrívati, -am, vb. impf. ad izriti, Jan.
  69. izrjavẹ́ti, -ím, vb. pf. verrosten; železo je izrjavelo; izrjavelo železje, verrostetes Eisen.
  70. izrǫ̑bkati, -am, vb. pf. aus der Schale, Hülse loslösen: orehe i., Cig.
  71. izrǫ́čati, -am, vb. impf. ad izročiti; übergeben, verabfolgen, überantworten; Izročam Vam, prijatla dragi mani — pesem milo, Preš.
  72. izrǫ̑čək, -čka, m. 1) die eingereichte Schrift, das Exhibitum, Cig.; — 2) das Vermächtnis, das Legat, C.
  73. izročę̑nčič, m. ein pflegebefohlenes Kind, C.
  74. izročę́nəc, -nca, m. der Schutzbefohlene, Cig., Jan., M.
  75. izročę́nka, f. die Schutzbefohlene, Cig., Jan., M., C.
  76. izročeváłən, -łna, adj. Abgabs-: izročevȃłni poštni urad, das Abgabspostamt, DZ.; izročevalna doba, die Lieferungszeit, DZ.
  77. izročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izročiti, = izročati, aushändigen, einhändigen, übergeben.
  78. izročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, Cig., Jan.
  79. izročílọ, n. 1) die Einhändigung, die Ablieferung, Cig., Jan.; — i. zadnje volje, das Testament, C.; = poslednje i., Svet. (Rok.); — 2) ustno i., die mündliche Ueberlieferung, die Tradition, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) das Eingehändigte, Cig.; das Depositum, Cig., C.
  80. izročı̑telj, m. der Abgeber, der Einhändiger, C.
  81. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
  82. izročíti, -ím, vb. pf. aushändigen, einhändigen, ausliefern; pismo, pozdravljenje i., einen Brief, einen Gruß bestellen; izgotovljeno delo i., die Arbeit liefern, Cig., Jan.; überreichen, übergeben; prošnjo i., ein Gesuch präsentieren; i. koga pravici, jemanden den Händen der Gerechtigkeit überliefern, Jan.; — i. komu kaj, testieren, C.; — izročeno področje, übertragener Wirkungskreis, Levst. (Nauk), nk.; — etwas treuen Händen übergeben, anvertrauen; v hrambo komu kaj i.; Bogu dušo i.; Bogu se i.; Valovom se 'zročimo, Preš.; — preisgeben, Cig.; i. vojakom mesto na plenjenje, den Soldaten eine Stadt preisgeben, Cig.; i. zasmehovanju, Cig.
  83. izročı̑vəc, -vca, m., Cig., pogl. izročnik.
  84. izročník, m. der Ablieferer, der Ueberlasser, der Hinterleger, Cig.; — der Testator, Svet. (Rok.).
  85. izròd, -rǫ́da, m. die Abart, das Ausgeartete, Mur., Cig., Jan.; ein ausgearteter Mensch, Cig. (T.), Valj. (Rad).
  86. izrǫ̑dək, -dka, m. die Bastardart, V.-Cig., Valj. (Rad); die Abart, Jan., M.; die Ausgeburt, Jan.
  87. izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.
  88. izroję́nəc, m. ein Bienenstock, aus dem ein Schwarm oder der letzte Schwarm erwachsen ist, Levst. (Beč.), Gor.- M.
  89. izrojenək, m. = izrojenec, Por.
  90. izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.
  91. izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.
  92. izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.
  93. izrovášiti, -ȃšim, vb. pf. kerben: izrovašen, gekerbt, kerbig, Cig.
  94. izrováti, -rújem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. izrvati.
  95. izrožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. hornartig sich krümmen: češplje so se izrožičile, Dol.- LjZv., Gor.
  96. izrožíti se, -ím se, vb. pf. die Hörner abstoßen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  97. izrúti, -rújem, vb. pf. = izrvati, Mur., Cig., Jan., C.
  98. izruváti, -rújem, vb. pf., Cig., C., pogl. izrvati.
  99. izruzditi, -im, vb. pf. = izružiti, kajk.- Mik.
  100. izrúžiti, * -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.

   27.848 27.948 28.048 28.148 28.248 28.348 28.448 28.548 28.648 28.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA