Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.301-28.400)

  1. izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
  2. izpridováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi, Jan.; pogl. izprijevati.
  3. izpríjati, -prı̑jam, vb. impf. ad izpriditi, Jan. (H.).
  4. izprı̑jenəc, -nca, m. der Ungerathene, (sprid-) Cig., Ravn.
  5. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
  6. izprijeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi.
  7. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
  8. izprı̑šč, m. nav. pl. izprišči, ein Kinderausschlag, eine Art Flechte, Z.
  9. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
  10. izprorokováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Prophezeien zuende kommen, ausweissagen, Cig., Dalm.
  11. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
  12. izprostı̑rati, -am, vb. impf. ad izprostreti, = razprostirati, Mur., Cig.; kerubima sta svoje peruti izprostirala, (sp-) Dalm.
  13. izprostíti, -ím, vb. pf. befreien, Cig., Jan.; i. se, sich losmachen, Jan.; i. koga vseh troškov, Svet. (Rok.); Da sproščenim ( nam. izp-) bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka, Preš.
  14. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  15. izprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. = razprostreti, ausbreiten, Mur., Cig., Boh.; i. roke, Dalm.; ausstrecken: Mozes izprostre roko — in s strašnim hrupom zavezne Egipčane morje, Ravn.
  16. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
  17. izpróvod, -vǫ́da, m. = izprevod, Jan., C.
  18. izpŕskati se, -pȓskam se, vb. pf. ausbocken, ausbrunften, C.; — izprskan (preprosto), verbuhlt, C.
  19. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  20. izpršáti, -ím, vb. pf. aussprühen, Cig.
  21. izpȓva, adv. = iz prva, anfangs, nk.; — prim. sprva.
  22. izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.
  23. izpsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschelten, ausschimpfen, Jan., nk.; — i. se, sich ausschimpfen, Cig.
  24. izpȗh, m. die Ausdünstung, Cig.
  25. izpúhati, * -pȗham, -šem, vb. pf. hauchend, blasend ausstoßen, Z.; — rauchend verbrauchen: cigare i., Cig.
  26. izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.
  27. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
  28. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.
  29. izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.
  30. izpúkniti, -pȗknem, vb. pf. ausraufen, ausreißen, Jan., C.; cvetico i., Cig.; repo i., eine Rübe ausraufen, Dol.; las iz glave si i., Hal.- C.
  31. izpúliti, -im, vb. pf. durch Raufen herausbringen, ausraufen, ausreißen: lase si i., drevesce s korenino i., auswurzeln, Cig.; komu kaj iz rok i., jemandem etwas aus den Händen entreißen; — iz koga kaj i., jemandem etwas abnöthigen, Cig.
  32. izpȗst, m. 1) das Herauslassen: i. hlapa, der Dunstabzug, Cig. (T.); — das Stichloch des Hochofens, h. t.- Cig. (T.); — die Entlassung, die Freilassung, Cig.; — 2) die Auslassung, Mur., Cig., Jan.; die Ellipse ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  33. izpȗstək, -tka, m. = izpust 2), Jan., DZ.
  34. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  35. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
  36. izpustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. pf. verwüsten, C.
  37. izpustotiti, -im, vb. pf. öde machen: njivo i., verschlechtern, Cig.
  38. izpuščȃj, m. der Ausschlag, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; čeljustni i., das Rankkorn (weiße Bläschen im Maul der Schweine), V.-Cig.
  39. izpúščati, -am, vb. impf. ad izpustiti; 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; živino na pašo i.; i. posle iz službe; — 2) i. se, ausbrechen (von Ausschlägen), Cig.; mah se mi izpušča, ich werde bärtig, Cig.; — 3) auslassen, weglassen; besede i. pri prepisavanju.
  40. izpuščę́nəc, -nca, m. der Entlassene, Cig., Jan.
  41. izpȗščnja, f. = izpust, die Freilassung, Mur.
  42. izpȗšək, -ška, m. = izpuhnjen mozolec, ogr.- C.
  43. izpúšiti, -pȗšim, vb. pf. ausrauchen: i. pipo tobaka, Cig., nk.
  44. izpužínati, -am, vb. pf. das Kerngehäuse entfernen: i. jabolko, Polj.
  45. izpužíniti, -ı̑nim, vb. pf. entkernen, Cig.; — prim. pužina.
  46. izpúžiti, -im, vb. pf. entkernen, aushülsen: i. bob, turščico, Dol.
  47. izrábiti, -im, vb. pf. ausnützen, abnützen, Z.; izrabljen, abgenützt, Cig.
  48. izrábljati, -am, vb. impf. ad izrabiti; aus-, abnützen: posle samogoltno i., Cv.
  49. izračȗn, m. die Berechnung, Z., DZ.
  50. izračúnati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  51. izračunávati, -am, vb. impf. ad izračunati, Cel. (Ar.).
  52. izračúniti, -ȗnim, vb. pf. ausrechnen, berechnen.
  53. izráhati, -am, vb. pf. locker machen, Danj.- C.
  54. izrahlíti, -ím, vb. pf. locker machen, lockern, Jan.
  55. izrahljáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Auflockern fertig werden: i. zemljo.
  56. izrájati, -am, vb. pf. austanzen, Cig.
  57. izrajtálọ, n. das Berechnungsvermögen: kaj nimaš čisto nič izrajtala? Valj. (Rad), KrGora.
  58. izrájtati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  59. izrȃna, adv. = iz rana, früh morgens, ogr.- C.
  60. izrȃslək, -sləka, (-səłka), m. der Auswuchs, Jan., das Wasserreis, Cig.
  61. izrȃst, m. der Auswuchs, Mur., Z.
  62. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  63. izrásti, -rástem, vb. pf. herauswachsen, entsprießen: i. iz česa.
  64. izrȃstkast, adj. voll Auswüchse, Mur.
  65. izráščati, -am, vb. impf. ad izrasti; herauswachsen, entsprießen.
  66. izrȃščen, adj. ausgewachsen, buckelig, einseitig, Cig.; ( nam. izrasten).
  67. izravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) perilo i., mit dem Zusammenlegen der Wäsche fertig werden; prim. ravnati; — 2) eben machen, ebnen; i. pot, gredo.
  68. izravníti, -ím, vb. pf. eben machen, Cig.; gerade machen, Cig. (T.); i. reki strugo, DZ.
  69. izravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad izravnati; ebnen.
  70. izravnovȃvəc, -vca, m. kdor kaj izravnuje, n. pr. rogove za glavnike, Cig.
  71. izràz, -ráza, m. der Ausdruck, der Terminus, Cig., Jan., nk.; — i. dati želji, einem Wunsche Ausdruck geben, Cig. (T.); — die Formel ( math.): osnovni i., die Fundamentalformel, i. primičnosti, približnosti, die Näherungsformel, Cig. (T.); — i. v obličju, der Gesichtsausdruck, Jan.; — prim. izraziti.
  72. izráziti, -rȃzim, vb. pf. in Worte fassen, ausdrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formulieren, Cig. (T.); — i. se, sich ausdrücken, nk.; — rus.
  73. izrazoslǫ́ven, -vna, adj. terminologisch, Cig.
  74. izrazoslǫ̑vje, n. die Terminologie, Cig., Jan.
  75. izrážati, -am, vb. impf. ad izraziti, nk.
  76. izražávati, -am, vb. impf. = izraževati, Trst. (Let.).
  77. izraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad izraziti; ausdrücken, nk.
  78. izrẹ́cən, -cna, adj. = izrečən, nk.; izrecna opomba, ausdrückliche Angabe, DZ.; izrecno, ausdrücklich, BlKr.- Levst. (Nauk).
  79. izrecílọ, n. die Erklärung, die Aeußerung, die Declaration, Cig., DZ., nk.; s pravomočnim izrecilom, durch einen rechtskräftigen Spruch, Levst. (Pril.); pravno i., eine Rechtserklärung, DZ.
  80. izrečénje, n. der Ausspruch, die Aeußerung, die Erklärung, Mur., Cig., Jan.
  81. izréči, -réčem, vb. pf. (ein Wort, Worte hervorbringen), aussprechen; i. besedo: mati; i. svojo misel, svoje mnenje, seine Meinung aussprechen, sich äußern; sodbo i., ein Urtheil aussprechen.
  82. izrẹdčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izredčiti; dünn, schütter machen: gozd i. = trebiti, C.
  83. izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
  84. 1. izrẹ́diti, -im, vb. pf. = izredčiti, Cig., Jan., Šol.; i. gozd, Cig., Jan.
  85. 2. izredíti, -ím, vb. pf. 1) wohlgenährt machen, i. se, zu Fleische kommen, dick, feist werden; nekoliko se je izredil doma; od dobrih besedi se nihče ne izredi, Met.; — 2) = zrediti (vzrediti), Jan., Cig. (T.).
  86. izrẹ̑jšati, -am, vb. pf. weniger dicht, schütterer, dünner machen, Z.
  87. izrèk, -rę́ka, m. 1) das Ausgesprochene, der Ausspruch, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; modri izreki, Sinnsprüche, Cig.; i. porotnikov, der Wahrspruch der Geschwornen, Cig.; — der Satz (in der Logik), Cig.; — 2) = izreka 2), Cig.
  88. izrę̑ka, f. 1) = izrek 1), Cig., Jan.; razsodniška i., schiedsrichterlicher Ausspruch, DZ.; — 2) die Aussprache, Cig., Jan., M., nk.
  89. izrẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. ad izreči: aussprechen, Jarn., nk.
  90. izrekováti, -ȗjem, vb. impf. ad izreči; aussprechen; jasno i. besede; — Erklärungen abgeben, Jan.
  91. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
  92. izrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izrešiti; auslösen, Cig.
  93. izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.
  94. izrẹ̑tati, * -am, vb. pf. na reti izčistiti, ausreitern, (izrejtati) Cig.
  95. izrẹ̑vati, -am, vb. pf. erdarben, Pot.- Cig.
  96. izrẹ̀z, -rẹ́za, m. das Ausschneiden: i. deteta, der Kaiserschnitt, Cig.; — der Ausschnitt, nk.
  97. izrẹ̑zanəc, -nca, m. das aus dem Leibe der Mutter ausgeschnittene Kind, der männliche Ausschnittling, Cig.
  98. izrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. herausschneiden; mozol i.; — iz lesa kaj i., etwas aus Holz schnitzen; iz kamena i. podobo, ein Bild aus Stein hauen; i. se, sich aus einer Verlegenheit oder aus einer misslichen Lage herausarbeiten, Cig., C.
  99. izrẹ̑zək, -zka, m. das Herausgeschnittene, der Ausschnitt, Cig., Jan., Cig. (T.); — izrezki, die Ausschnittabfälle, Z.
  100. izrẹzína, f. der Ausschnitt, Cig.; — izrezine, die Abfälle beim Ausschneiden, Z.

   27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA