Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.201-28.300)

  1. izprebráti, -bérem, vb. pf. i. si kaj, sich etwas aussuchen, Z.
  2. izprečę́dniti se, -čę̑dnim se, vb. pf. klug werden, Danj.- C.
  3. izprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen; konje, vole i.; — i. s kom, es mit jemandem nicht mehr halten, C.
  4. izprečíniti, -čı̑nim, vb. pf. ausreitern: ausschimpfen: i. koga, C.; — prim. prečiniti.
  5. izprečinjávati, -am, vb. impf. ad izprečiniti, C.
  6. izprẹ́čiti, -im, vb. pf. 1) schief machen, Z.; — 2) i. se, sich queren, Cig.; izpreči se mi kaj, es kommt mir in die Quere, Cig.; — i. se = skregati se, Guts.; — 3) lase i., die Haare abtheilen, C.; prim. prečka.
  7. izprẹ̑čki, adj. seitwärts, C.; — prim. hs. izprijeka, von der Seite.
  8. izprèd, praep. c. gen. von dem Raume vor einem Gegenstande hinweg; poberi se izpred moje hiše; pojdi mi izpred oči, geh mir aus den Augen; — izpred vsega druzega, in erster Linie, Levst. (Pril.); — v časnem pomenu: že izpred vuzma (velike noči), schon von der vorösterlichen Zeit her, BlKr.- M.
  9. izprę́gati, -am, vb. impf. ad izpreči, ausspannen.
  10. izpreglèd, -glę́da, m. 1) das Einsehen, die Einsicht, Mur., Jan.; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) = pregled, der Ueberblick, C.; — 3) die Nachsicht, die Dispens, der Nachlass, Cig., Jan.; i. davka, nedoletnosti, Cig.; — 4) das Uebersehen, das Versehen, Cig., C.; po izpregledu, aus Versehen, Gor.; — 5) na i., zum Vorschein: ni ga na i., er lässt sich nicht blicken, Gor., Dol.; gospod pride na i. (sp-), kommt in Sicht, Zv.; dolgo ga ni bilo na i., Erj. (Izb. sp.).
  11. izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj ( n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).
  12. izpregledávati, -am, vb. impf. ad izpregledati, = izpregledovati.
  13. izpreglę̑dək, -dka, m. 1) die Nachsicht: i. taks, die Taxnachsicht, Jan.; — 2) das Versehen, Jan.
  14. izpreglę̑dljaj, m. = izprebistrek: jasen i., heller Zwischenraum, V.-Cig.
  15. izpregledovȃnje, n. das Nachsehen; das Uebersehen, i. t. d. prim. izpregledovati.
  16. izpregledováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpregledati; 1) die Augen öffnen: izpregledujem, es geht mir ein Licht auf, Cig.; — 2) sehend werden: slepci izpregledujejo; — 3) nachsehen; — 4) übersehen.
  17. izpreglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. = preglodati, Mur.
  18. izpregółčati, -ím, vb. pf. = izpregovoriti, vzhŠt.- C.
  19. izpregovárjati, -am, vb. impf. ad izpregovoriti, Cig.
  20. izpregovoríti, -ím, vb. pf. 1) zu reden anfangen, sich vernehmen lassen; besedice ni mogel i., er konnte kein Wort vorbringen; ne more i., toliko ga smeh sili, er kann vor Lachen nicht zu Worte kommen, Cig.; — 2) das Vermögen zu sprechen wieder erlangen, Cig.
  21. izprehȃj, m. der Spaziergang, Mur., Jan., C., Mik.
  22. izprehajalíšče, n. der Spazierort, der Spaziergang, Cig., Jan., C., M., nk.
  23. izprehȃjati, -am, vb. impf. ad izpreiti, izprehoditi; 1) anwandeln: groza, strah me izprehaja; barve te izprehajajo, du spielst alle Farben, Jap. (Prid.); — 2) i. se, lustwandeln, spazieren; i. se po travnikih; — 3) das Vermögen zu gehen erlangen: kruljavi izprehajajo, Ravn.
  24. izprehajȃvəc, -vca, m. der Spaziergänger.
  25. izpréhod, -hǫ́da, m. der Spaziergang; iti na i., spazieren gehen; z izprehoda se vračati; — tudi: izprehòd, -hǫ́da.
  26. izprehǫ̑dəc, -dca, m. der wieder gehen kann, der Reconvalescent, C.
  27. izprehǫ́dən, -dna, adj. zum Spazieren gehörig, Spazier-, Cig., Jan.; izprehǫ̑dna ura, die Spazierstunde, Cig.
  28. izprehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) das Vermögen zu gehen erlangen; — 2) spazieren führen, beim Spaziergang begleiten, C.; — konja i. (= izprevoditi), Ljub.; — i. se, einen (genügenden) Spaziergang machen; izprehodil sem se in bilo mi je zopet dobro.
  29. izpreíti, -ídem, vb. pf. 1) anwandeln, befallen, Cig.; — 2) i. se, einen Spaziergang machen, Cig.
  30. izprejẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. wieder zu essen anfangen: izprejedel je rad kašo (prej je ni hotel), Gor.- M.
  31. izprejẹ̑zd, m. der Spazierritt, Jan.
  32. izpréjti, -préjdem, vb. pf. = izpreiti: i. se, einen Spaziergang machen, jvzhŠt.
  33. izprekȃrjati se, -am se, vb. impf. = prekarjati se, zanken, Guts., Cig., C.
  34. izprekȃrjavəc, -vca, m. der Zänker, Guts., Cig.
  35. izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).
  36. izprelẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. izprelepotičen, geschnörkelt ( stil.), Cig. (T.).
  37. izprelẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpreleteti.
  38. izprelẹtávati, -am, vb. impf. ad izpreleteti, = izpreletati, izpreletovati, hinundherfliegen; na veliki cesti so se izpreletavali lačni vrabci, Erj. (Izb. sp.).
  39. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  40. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  41. izpreobráčati, -am, vb. impf. ad izpreobrniti; i. nevernike; — i. obligacije, convertieren, DZ.
  42. izpreobračȃvəc, -vca, m. der Bekehrer: i. nevernikov, der Heidenbekehrer, Cig.; — der Proselytenmacher, Jan.
  43. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  44. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  45. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  46. izpreobúti, -ȗjem, vb. pf. = preobuti, Z.
  47. izpreopíti se, -píjem se, vb. pf. sich betrinken, M.
  48. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
  49. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
  50. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
  51. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
  52. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  53. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  54. izpreudáriti, -ȃrim, vb. pf. = preudariti, C., Z.
  55. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
  56. izprevȃjavəc, -vca, m. der Begleiter, Mur., Valj. (Rad).
  57. izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič ( Let.).
  58. izprevȃžati, -am, vb. impf. spazieren fahren ( trans.), Jan.; i. se, spazieren fahren ( intr.), Jan.
  59. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
  60. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  61. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  62. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  63. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  64. izprevẹdováti, -ȗjem, vb. impf. leichtsinnig, muthwillig sein, ausgelassen leben, ogr.- C., M.; z ženskami i., C.
  65. izprevedríti se, -ím se, vb. pf. = prevedriti se, heiter werden, Z., Notr.
  66. izprevìd, -vída, m. die Einsicht, das Ermessen, Cig., Jan.; po izprevidu, prepuščeno je njegovemu izprevidu, DZ.
  67. izprevı̑dək, -dka, m. = izprevid, Jan., DZ.
  68. izprevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. zur Einsicht gelangen, einsehen.
  69. izprevíjati, -am, vb. impf. hin und her winden, biegen: ako kositer izprevijaš, škriplje, Erj. (Min.); i. si lase, C.
  70. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  71. izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.
  72. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  73. izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.
  74. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  75. izprevòj, -vǫ́ja, m. der Leichenconduct, BlKr.- Cig., C., Mik.; pogrebni i., Jan.; tudi: izprévoj, Valj. (Rad), BlKr.
  76. izprevóziti se, -vǫ́zim se, vb. pf. eine Spazierfahrt machen, Jan.
  77. izprevráčati, -am, vb. impf. ad izprevrniti; verkehren; verdrehen: i. resnico, pravico, Cig., Jan.; i. besede, Cig. (T.).
  78. izprevračȃvəc, -vca, m. der Verdreher: i. besed, Cig.
  79. izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
  80. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  81. izprevȓžək, -žka, m. die Veränderung, C.; — die Entartung, Jan.; — die Abart, die Spielart, Cig., Jan., C.
  82. 1. izprę́zati, -zam, vb. impf. ad izpreči; = izpregati, C.; vole i., BlKr.
  83. 2. izprę́zati, -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.
  84. izprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern; priliko i., Cig.
  85. izprežéljən, -ljna, adj. überaus lieblich, Jan.; Priletela ptičica, Spreželjno ( nam. izp-) je zapela, Npes.- Jan. (Slovn.).
  86. izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
  87. izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.- Vest.
  88. izprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. = sprhneti, Jan. (H.).
  89. izpríčati, -prı̑čam, vb. pf. 1) bezeugen, erweisen, darthun; i. se, bezeugt, erwiesen werden; — 2) entschuldigen, Mur., Dol.- Cig.; — i. se, sich rechtfertigen, sich genügend entschuldigen, ogr.- C.
  90. izpričávati, -am, vb. impf. ad izpričati, = izpričevati; 1) bezeugen; — 2) entschuldigen, Mur.; i. se, sich entschuldigen, C.; i. se komu, sich bei jemandem entschuldigen, Let.
  91. izprı̑čba, f. der Erweis, die Nachweisung, Mur., Cig., Jan.; v izpričbo, zu Urkund dessen, Cig., Jan.
  92. izprı̑čək, -čka, m. = izpričba, Mur., Jan., Ravn.
  93. izpríčən, -čna, adj. 1) Nachweisungs-: izprı̑čno pismo, das Document, Cig.; — 2) erweislich, nk.
  94. izpričeválọ, n. das Document, das Zeugnis, Mur., Cig., Jan., nk.; i. uboštva, das Armutszeugnis, Cig.
  95. izpričevȃnje, n. 1) das Bezeugen, das Erweisen; — 2) das Entschuldigen, M.
  96. izpričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpričati; 1) bezeugen, beweisen, darthun; — 2) entschuldigen, i. se, sich zu rechtfertigen suchen, sich entschuldigen, Jan.
  97. izpričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, Cig.
  98. izprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Hadern, Streiten erlangen: i. komu kaj, einem etwas abzanken, Cig.
  99. izprı̑dba, f. die Verderbnis, DZ.; i. hišnega orodja, die Möbelentwertung, Levst. (Pril.).
  100. izprídigovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu predigen, auspredigen.

   27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA