m (28.101-28.200)

28101. izpopolnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpopolniti, (-polnov-) Cig., Jan.
28102. izpopolnjevȃvəc, -vca, m. der Vervollkommner, (-polnov-) Cig.
28103. izpopółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Trub.
28104. izporábiti, -im, vb. pf. ausbrauchen: i. suknjo, Cig.; i. se, sich abnützen, Cig.; izporabljene črke, Cig.
28105. izporábljati, -am, vb. impf. ad izporabiti, Cig.
28106. izporedíti, -ím, vb. pf. ordnen, Jan. (H.).
28107. izporíniti, -rı̑nem, vb. pf. hinausschieben; zmoršo i., den Kopfstein setzen, Cig.
28108. izpǫ́rniti, -im, vb. pf. = izprazniti, Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); hlev i., (sp-) Vrtov. (Km. k.); — prim. poren.
28109. izporǫ́čati, -am, vb. impf. ad izporočiti.
28110. izporǫ̑čək, -čka, m. das Vermächtnis, Cig.
28111. izporočeváti, -ȗjem, vb. impf. = izporočati.
28112. izporočílọ, n. das Vermächtnis, das Testament, Cig., Jan.; poslednje i., Svet. (Rok.); — die Botschaft, die Entbietung, Cig., Jan., C.
28113. izporočı̑telj, m. der Testator, Cig.
28114. izporočı̑təv, -tve, f. die Widmung, Cig.; poslednja i., das Testament, Cig.
28115. izporočíti, -ím, vb. pf. 1) in die Hände eines anderen übergeben: ausantworten, Jan.; — vermachen, legieren (im Testamente), Mur., Cig., Jan., Danj.- M.; — 2) Nachricht geben, sagen lassen; ausrichten, berichten, melden; vse tako i., kakor je bilo naročeno.
28116. izporočník, m. 1) der Testator, C.; — 2) d. Bote, C.
28117. izporodíti, -ím, vb. pf. gebären (o mnogih): Naj ženske sporodijo, Naj grešniki se spokore, ( nam. izporodijo, izpokore), Npes.- Mik.
28118. izporòk, -rǫ́ka, m. = izporočilo, Mur.
28119. izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).
28120. izposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. aussenden, Cig., Jan., nk.
28121. izposlováti, -ȗjem, vb. pf. erwirken, C., nk.
28122. izposǫ́diti, -im, vb. pf. ausleihen; — i. si kaj, sich ausborgen, entlehnen.
28123. izposǫ́jati, -am, vb. impf. ad izposoditi; knjige i.; — i. si denar.
28124. izposojeváti, -ȗjem, vb. impf. = izposojati.
28125. izposrẹ̀d, praep. c. gen. aus der Mitte — hinweg, C.
28126. izpostáviti, -stȃvim, vb. pf. herausstellen, exponieren, Cig., Jan., nk.; izpostavljeni organi, die exponierten Organe, DZ.; — aussetzen: i. otroka, Jan., C.
28127. izpostávljati, -am, vb. impf. ad izpostaviti.
28128. izpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. 1) durchfasten, C.; i. štirideset dni in štirideset noči, Trub.; — 2) i. se, das Fasten beenden, ausfasten, Cig.; — 3) durch Fasten schwächen, aushungern, Jan. (H.); i. se, sich durch Fasten entkräften, Cig., Trub.
28129. izposvojíti, -ím, vb. pf. i. si kaj, sich etwas nach und nach zueignen, C.
28130. izpošíljati, -am, vb. impf. ad izposlati; aussenden, Z., nk.
28131. izpǫ́tati se, -am se, vb. pf. durch vieles Gehen müde werden, izpotan, von vielem Gehen müde, V.-Cig., Ravn.- M.; — prim. pot, Weg.
28132. izpotę́gniti, -tę̑gnem, vb. pf. hervorziehen, Jan. (H.).
28133. izpotegováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpotegniti, Jan. (H.).
28134. izpǫ̑tək, -tka, m. der Abweg, C.; — prim. izpotje.
28135. izpotę̑znica, f. der Hervorzieher (neka mišca), Erj. (Som.).
28136. 1. izpotíti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweiß absondern, ausschwitzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) i. se, aufhören zu schwitzen, ausschwitzen, Cig.
28137. 2. izpǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen (sp-), C.; — erinnern, (sp-) ogr.- C.; i. si kaj, einen Einfall haben, M.; — prim. 2. spotiti, upotiti.
28138. izpǫ̑tje, n. der Irrweg, Guts.; — der Umweg, M.; (morda pravilneje: spotje?).
28139. izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
28140. izpovẹdȃłnica, f. = izpovednica, C., Mik.
28141. izpovẹ́danec, -nca, m. das männliche Beichtkind, Cig., Jan., C.
28142. izpovẹ́danje, n. das Bekenntnis, Mur., Valj. (Rad).
28143. izpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) aussagen, nk.; priče so tako izpovedale, SlN.; — bekennen, gestehen, Mur., Cig., Jan., Vrt.; — 2) i. se, ein Bekenntnis ablegen, fatieren, Levst. (Nauk); — die Beichte ablegen; i. se vseh svojih grehov, alle seine Sünden beichten, (i. se iz grehov, ogr.- C.); — 3) i. koga, jemandem die Beichte abnehmen; izpovedan je umrl.
28144. izpovẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. = izpovedovati, C., nk.
28145. izpovẹdávati, -am, vb. impf. = izpovedovati.
28146. izpovẹdȃvəc, -vca, m. = izpovednik, C.
28147. izpovẹ̑dək, -dka, m. = izpovedba, C.
28148. izpovẹdník, m. der Beichtvater.
28149. izpovẹdnı̑štvọ, n. das Amt des Beichtvaters, nk.
28150. izpovẹdovánec, -nca, m. das Beichtkind, Cig.
28151. izpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpovedati; 1) aussagen, bekennen, Mur.; — 2) i. se, beichten; — 3) izpovedovati, die Beichte hören; trije duhovniki izpovedujejo; i. koga, jemanden Beichte hören.
28152. izpovẹdovȃvəc, -vca, m. der Beichthörende, der Beichtvater.
28153. izpovíjati, -am, vb. impf. ad izpoviti, C.
28154. izpovı̑tək, -tka, m. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
28155. izpovíti, -víjem, vb. pf. unzeitig gebären, abortieren, Cig., Jan., C., Gor.
28156. izpozȃbič, adv. = pozabič (aus Vergesslichkeit), Mur., Jan.
28157. izpozábiti se, -im se, vb. pf. sich vergessen; i. se nad kom, sich an jemandem vergreifen, Mur.; — vergessen; i. se božjih dobrot, die Wohlthaten Gottes vergessen, Ravn.
28158. izpozábljati se, -am se, vb. impf. ad izpozabiti se.
28159. izpozaję́ti, -zájmem, vb. pf. erschöpfen, bis zur Erschöpfung verwenden, DZ.; zaklad se izpozajme, izgine, Cv.; erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
28160. izpralína, f. izpraline, Erosionsformen, ( min.), h. t.- Cig. (T.).
28161. izprásiti, -im, vb. pf. 1) werfen (vom Schwein): i. pujska, ein Ferkel werfen, C.; — 2) i. se, werfen, Junge zur Welt bringen (vom Schwein), Cig., C.
28162. izprȃskati, -am, vb. pf. 1) herauskratzen, auskratzen; ausradieren, Cig., Jan.; — 2) zerkratzen: mačka ga je izpraskala, jvzhŠt.
28163. izpraskávati, -am, vb. impf. = izpraskovati, DZ.
28164. izpraskováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpraskati, Cig.
28165. izprásniti, -prȃsnem, vb. pf. durch ein einmaliges Kratzen herausbringen, auskratzen, Cig.; — nam. izpraskniti.
28166. izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.
28167. izprašȃvəc, -vca, m. der Erforscher: i. vseh src, Krelj.
28168. izpraševáłən, -łna, adj. zum Ausfragen, Prüfen, Verhören gehörig: izpraševȃłna komisija, die Prüfungscommission, Cig., Jan., nk.; — katechetisch, Cig., Jan.; izpraševalno učenje, die Katechese, Cig.
28169. izpraševȃłnica, f. das Verhörzimmer, Cig.
28170. izpraševánec, -nca, m. der Prüfling, der Examinand, Cig., Jan., nk.; der Inquisit, der Verhörte, Cig., Jan.
28171. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
28172. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
28173. izpraševȃvəc, -vca, m. der Prüfende, der Examinator; — der Verhörer, der Inquirent, Cig., Jan.
28174. 1. izprašíti, -ím, vb. pf. 1) vom Staube reinigen, ausstäuben, Cig., Jan.; — matica se izpraši, die Bienenkönigin wird befruchtet, Levst. (Beč.); uplemenjene ali, kakor čebelarji navadno pravimo, izprašene ali obhojene matice, Por.; čebele so se izprašile, die Bienen haben sich ausgewittert, Cig.; — 2) i. se, als Staub entweichen, ausstieben, Cig.
28175. 2. izprášiti, -im, vb. pf. für die Brache (nicht für die Saat) ackern, felgen; i. njivo.
28176. izpraškováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, Cig., C.
28177. izpráti, -pérem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen; i. madež; — krivnjo, greh i., sühnen, Cig.; — 2) aufwaschen, Jan.; vse perilo i., Cig.; — 3) durch Waschen reinigen, auswaschen; grlo, rano i.; — dež je polja izpral, der Regen hat die Felder ausgeschwemmt, Cig.; rudo i., abschlämmen, Cig.; — aussüßen ( chem.), Cig. (T.).
28178. izprȃvdati, -am, vb. pf. 1) durch einen Process erreichen, errechten, Cig.; — 2) i. se, ausrechten, Cig.
28179. izpravíčati, -am, vb. impf. ad izpravičiti, C.
28180. izpravíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = opravičiti, entschuldigen, C., Z.
28181. izpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) rectificieren, h. t.- Cig. (T.); — 2) i. se, = razpraviti se, C., Z.
28182. izprávljati, -am, vb. impf. ad izpraviti; 1) rectificieren, Cig. (T.); — 2) i. se, = razpravljati se, M., Z.
28183. izprávnost, f. die Correctheit, die Richtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — prim. izpraven.
28184. izprázniti, * -prȃznim, vb. pf. leer machen, ausleeren, entleeren; i. kupico, sobo; evacuieren ( chem.), Cig. (T.); — i. se, sich entleeren, leer werden; cerkev se je izpraznila; električna plošča se izprazni, entladet sich, Sen. (Fiz.); — i. se, vacant werden; izpraznjena služba, erledigte Stelle, Cig., nk.
28185. izpraznjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izprazniti; leeren, entleeren.
28186. izpraznjevȃvəc, -vca, m. der Auslader, Sen. (Fiz.).
28187. izprážiti, -prȃžim, vb. pf. ausschmoren.
28188. izpražnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpraznjevati, Mur., Št.
28189. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
28190. izprebedẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebedeti: i. celo noč, C.
28191. izprebę̑r, m. die Auswahl: na i. mi je, es steht mir die Wahl frei, Gor.
28192. izprebı̑r, m. = izpreber, C., Z.
28193. izprebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izprebrati, Z.
28194. izprebı̑rək, -rka, m. 1) die Auswahl, M.; — 2) das beim Ausklauben Verworfene, der Ausschuss, Z.
28195. izprebı̑strək, -strka, m. heller Zwischenraum (bei einem Verrückten, lucidum intervallum ), Cig.
28196. izprebístriti se, -bı̑strim se, vb. pf. vernünftig werden, Z.
28197. izprebíti, -bǫ̑m, (-bọ̑dem), vb. pf. = prebiti (aushalten, erdulden), C.
28198. izpreblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebledeti, erblassen, Z.
28199. izpreblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. die Farben wechseln, oft erblassen, Z.
28200. izprebolẹ́ti, -ím, vb. pf. = preboleti, C., Z.; tudi: i. se, C.

   27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani