m (2.801-2.900)

2801. mlȃjše, -eta, m. der Nachkomme, Mur., Danj.- Mik.; (= družinče, Mur.).
2802. mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).
2803. mlajšína, f. die Jugend, (mlȃjšina) Mur.
2804. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
2805. mlȃkar, -rja, m. 1) der Sumpfbewohner, Jarn.; — 2) navadni m., die gewöhnliche Sumpfschnecke (limnaeus stagnalis), Erj. (Ž.).
2806. mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
2807. mlákast, adj. pfützicht, Mur., Cig.
2808. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
2809. mlakóta, f. die Pfütze, C.
2810. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
2811. mlakúž, m. die Blätterhenne, Cig.; — prim. mlakoš.
2812. mlakúža, f. die Pfütze, die Sumpflache.
2813. mlakȗžar, -rja, m. neki polž, C., Robič ( Nkol.).
2814. mlakúžast, adj. sumpfig, pfützicht.
2815. mlakúžən, -žna, adj. Pfützen-, sumpfig.
2816. mlakȗžka, f. die Ralle (rallus), V.-Cig.; — prim. mlakoš.
2817. mlakȗžnat, adj. pfützig, sumpfig.
2818. mlakȗžnica, f. das Pfützenwasser.
2819. mlámol, m. der Abgrund, die Kluft, Z., Mik.; črez le-to vse je mej nami ino vami velik utrjen mlamol, Trub.; = prepad, Dalm.; — ( das Chaos, Jan., Valj. [Rad]).
2820. mlamǫ̑la, f. = mlamol: molitev Davidova, kadar je v mlamoli bil, Trub. (Psal.).
2821. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Krn- Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
2822. mlàsk, mláska, m. der Schmatz, Cig., Jan., SlN.
2823. mlaskáč, m. der Schmatzer, Jan.
2824. mláskanje, n. das Schmatzen, das Schnalzen mit der Zunge, Mur., Cig.
2825. mláskati, mlȃskam, vb. impf. schmatzen, mit den Lippen, der Zunge schnalzen, Dict., Mur., Cig., Jan., SlN., Krn- Erj. (Torb.), SlGor., GBrda; — schlecken, Cig., Jan.; tudi: mlaskáti, -ȃm, Gor.
2826. mláskav, adj. schmatzend, Z.
2827. mláskavəc, -vca, m. der Schmatzer, der Schnalzer, Mur., Cig., Jan.
2828. mláskniti, mlȃsknem, vb. pf. schmatzen, mit der Zunge schnalzen, Cig., Jan.
2829. mlaskòt, -óta, m. das Geschmatze, Z.
2830. mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.
2831. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci ( Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
2832. mlȃt, m. der Hammer, Valj. (Rad); kladivo pri klepilu, Žabče- Erj. (Torb.).
2833. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
2834. mláta, f. = mlato, Mur., Mik.
2835. mlátast, adj. malztreberartig, Cig.
2836. mlȃtba, f. das Dreschen, C.
2837. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.
2838. mlȃtčinja, f. die Drescherin, C.
2839. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
2840. mlȃtəv, -tve, f. = mlačev, der Drusch, Cig., Vrt., Dol.
2841. mlatíca, f. die Drescherin, M., C.
2842. mlatìč, -tíča, m. der Drescher.
2843. mlatíčevka, f. die Drescherin, Polj.
2844. mlatı̑čna, f. die Drescherin, C.
2845. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
2846. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
2847. mlatílọ, n. das Dreschwerkzeug: der Dreschflegel, Cig.; = mlatilnica, Cig., Jan., Cig. (T.).
2848. mlatı̑ški, adj. Drescher-.
2849. mlatı̑tba, f. = mlačva, mlatev, Danj.- M.
2850. mlatı̑telj, m. = mlatič, Mur.
2851. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
2852. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
2853. mlatı̑tva, f. = mlatitev, vzhŠt.
2854. mlatı̑tvọ, n. = mlatitva, Dalm.- M.
2855. mlatı̑vəc, -vca, m. der Drescher, Cig., Jan.
2856. mlatı̑vọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).
2857. mlȃtnik, m. die Malztrebergrube, Cig.
2858. mlatnína, f. der Drescherlohn, Cig., Jan., C.
2859. mlȃtnja, f. das Dreschen, Cig.
2860. mlátọ, n. die Malztreber, Guts., Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.
2861. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
2862. mláva, f. leskova šiba za obroč, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
2863. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
2864. mlẹ̑čarica, f. das Milchschaf, C., Bes.
2865. mlẹ̑čəc, -čca, m. dem. mleč; der Löwenzahn (leontodon), C., vzhŠt.; — die Wachsblume (cerinthe minor), Knežak na Pivki- Erj. (Torb.).
2866. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
2867. mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß ( bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.
2868. mlẹ́čiti se, -im se, vb. impf. Saft bekommen (von Früchten), C.
2869. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
2870. mlẹ̑čkar, -rja, m. der Wolfsmilchschwärmer (sphinx euphorbiae), Erj. (Ž.).
2871. mlẹ́čkast, adj. milchartig, milchicht, Mur., Cig.; — milchig, Jan. (H.).
2872. mlẹ́čkov, adj. kar je od mlečka, Jan. (H.); — prim. mleček 2).
2873. mlẹ́čnast, adj. milchartig, Cig.
2874. mlẹ̑čnat, adj. milchig, milchreich, Mur., Cig., Jan.
2875. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
2876. mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek ( zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).
2877. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
2878. mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.
2879. mlẹčnogòb, -gǫ́ba, adj. jung, unreif, gelbschnäbelig, Levst. (Zb. sp.).
2880. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
2881. mlẹčnokíseł, -sela, adj. milchsauer, Cig. (T.).
2882. mlẹ́čnost, f. die Milchigkeit.
2883. mlẹ́dən, -dna, adj. 1) abgemagert, eingefallen, Habd.- Mik., Cig.; — 2) = omleden, fade schmeckend: mledna hrana, Cv.; — prim. medel.
2884. mlẹ̑kar, -rja, m. der Milchverkäufer; — der Senne, Tolm.- Cig.
2885. mlẹ̑karica, f. das Milchweib, die Milchhändlerin.
2886. mlekarı̑ja, f. = mlekarstvo.
2887. mlẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. den Milchhandel, die Milchwirtschaft betreiben, Jan.
2888. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
2889. mlẹ̑karski, adj. die Milchhändler o. die Milchwirtschaft betreffend.
2890. mlẹ̑karstvọ, n. die Milchwirtschaft, der Milchhandel, Jan., Cig. (T.).
2891. mlẹ́kast, adj. milchicht, V.-Cig.
2892. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
2893. mlẹkokrȃdəc, -dca, m. der Milchdieb, Cig.
2894. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
2895. mlẹkopı̑vəc, -vca, m. der Milchtrinker, Dict.
2896. mlẹkosẹ́da, f. das Labkraut (galium verum), Cig.
2897. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
2898. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
2899. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
2900. mlẹkovı̑t, adj. milchig, milchreich, Jan.

   2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani