Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (28.001-28.100)

  1. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
  2. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
  3. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
  4. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  5. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
  6. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  7. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  8. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
  9. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
  10. izpodorávati, -am, vb. impf. ad izpodorati, Gor.
  11. izpodotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. mit einer andern Nuth (Kimme) versehen; škaf i. = druge otore škafu vrezati, Notr.
  12. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
  13. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
  14. izpodpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izpodprati, Jan.
  15. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
  16. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
  17. izpodpołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodpolzniti; izpodpolzujo in padajo, Trub.
  18. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
  19. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.
  20. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
  21. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.
  22. izpodrástati, -am, vb. impf. ad izpodrasti, nk.
  23. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  24. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
  25. izpodráščati, -am, vb. impf. ad izpodrasti.
  26. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
  27. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
  28. izpodrę́bati, ** -bam, -bljem, vb. pf. unternagen, Cig.
  29. izpodrę̑cati, -am, vb. pf., pogl. izpodbrecati.
  30. izpodrę̑dək, -dka, m. die Nachzucht, Jan.
  31. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
  32. izpodrę̑jək, -jka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan., Cig. (T.).
  33. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
  34. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
  35. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
  36. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
  37. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
  38. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
  39. izpodrẹzávati, -am, vb. impf. ad izpodrezati.
  40. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
  41. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
  42. izpodrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spodrezati; i. (čebele), zeideln, Levst. (Beč.).
  43. izpodríjati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Cig.
  44. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
  45. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
  46. izpodríti, -rı̑jem, vb. pf. unterwühlen, Cig., Jan.; unterhöhlen (o vodi), Cig.
  47. izpodrı̑v, m. die Verdrängung, Cig.
  48. 1. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriniti; unten wegschieben; i. komu noge, die Beine jemandem unterschlagen, Dol.; — verdrängen.
  49. 2. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Jan.; pogl. izpodrijati.
  50. izpodŕkniti, -dȓknem, vb. pf., pogl. izpoddrkniti in prim. izpodleteti.
  51. izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. ( Glas.).
  52. izpodŕsniti, -dȓsnem, vb. pf., pogl. izpoddrsniti in prim. izpodleteti.
  53. izpodrváti, -rújem, vb. pf. unten wegreißen: unterwühlen, Jan. (H.).
  54. izpodsẹ́kati, -sẹ̑kam, -čem, vb. pf. unten abhauen, unterhacken, Cig.
  55. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
  56. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  57. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  58. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  59. izpodvę̑za, f. das Schnürband, Cig.; das Strumpfband, Lašče- Erj. (Torb.); das Band unten an kurzen Hosen und an hohen Stiefeln, (izpódveza), Polj.
  60. izpodvę́zati, -žem, vb. pf. unten verbinden, unterbinden; bradavico i., die Warze abschnüren, Cig.
  61. izpodvezník, m. jermen, ki veže vožo s cepcem in ročnikom, BlKr.
  62. izpodvı̑rati, -am, vb. impf. ad izpodvreti; hinderlich sein, hindern: i. nogo, Telov.; i. odpravo kake stvari, Levst. (Pril.).
  63. izpodvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Jan. (H.).
  64. izpodvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. dacijo i., den Zoll verfahren (= an der Zollstätte auf einem Nebenwege vorüberfahren), V.-Cig.
  65. izpodvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verhindern: prim. izpodvirati.
  66. izpodvŕniti, -vŕnem, vb. pf. umstürzen, Krelj; schief treten: izpodvrnjeno kopito, schiefer Huf, DZ.
  67. izpodvŕtati, -vȓtam, vb. pf. unterbohren: unterwühlen, unterhöhlen, Cig.
  68. izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.
  69. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  70. izpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. = upogniti, Cig.
  71. izpǫ́jati, -am, I. vb. impf. ad izpoditi; ausweisen, ausbannen, Cig.; — II. vb. pf. i. se, aufhören brunstig zu sein, Z.; — sich abbuhlen, Cig.
  72. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  73. izpokláti, -kǫ́ljem, vb. pf. = poklati, ogr.- C.
  74. izpokljáti se, -ȃm se, vb. pf. zerknistern: sol se je izpokljala, Cig.
  75. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
  76. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
  77. izpokorję́nəc, -nca, m. der Bußfertige, der Büßer, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  78. izpokorję́nka, f. die Bußfertige, die Büßerin, Mur., Cig.
  79. izpokǫ́rnik, m. der Bußfertige, der Büßer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  80. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
  81. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  82. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
  83. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  84. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  85. izpȏłnək, -nka, m. die Ausfüllung, der Lückenbüßer, Jan.
  86. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
  87. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  88. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
  89. izpolnjevȃvəc, -vca, m. der Befolger, der Vollzieher, (-polnov-) Cig., Jan.
  90. izpolnováti, -újem, vb. impf., Cig., Jan., pogl. izpolnjevati.
  91. izpològ, -lóga, m. die Aussetzung (eines Kindes), DZ.
  92. izpoložę́nəc, -nca, m. der Aussetzling, Cig.
  93. izpoložíti, -ím, vb. pf. aussetzen (ein Kind), Cig., Jan., nk.
  94. izpȏłzək, -zka, m. die Entgleitung, die Abweichung, Mur., C., Ravn.; — prim. izmuzek.
  95. izpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. heraus-, hervorgleiten, Cig.; entgleiten: kaj gladkega lahko izpolzne iz rok, BlKr.; — ausgleiten, Z.
  96. izponȃšati se, -am se, vb. impf. ad izponesti se; gut fortkommen, gedeihen, vonstatten gehen, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.).
  97. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
  98. izpooráti, -órjem, vb. pf. nach und nach alles aufackern, ogr.- C.
  99. izpopȏłnək, -nka, m. die Vervollkommnung, C.
  100. izpopółniti, -im, vb. pf. vervollständigen, C.; vervollkommnen, zur Vollkommenheit bringen, Cig., Jan.

   27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA