m (27.948-28.047)

27948. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
27949. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
27950. izpodbrę̑cnik, m. = izpodbrec, (izpodrecnik) Cig.
27951. izpodbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodbrecati, (izpodrec-) Cig., Dol.
27952. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
27953. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
27954. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
27955. izpodbȗdək, -dka, m. = izpodbud, Jan.
27956. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
27957. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
27958. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
27959. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
27960. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
27961. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
27962. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
27963. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
27964. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
27965. izpoddȓkati, -am, vb. impf. ad izpoddrkniti.
27966. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
27967. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
27968. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
27969. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
27970. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
27971. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
27972. izpodgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad izpodgrebsti, Cig.
27973. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
27974. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
27975. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
27976. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
27977. izpodgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodgristi, izpodgrizniti.
27978. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
27979. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
27980. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
27981. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
27982. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
27983. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
27984. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
27985. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
27986. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
27987. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
27988. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
27989. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
27990. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.
27991. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
27992. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
27993. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
27994. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
27995. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
27996. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
27997. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
27998. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
27999. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
28000. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.
28001. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
28002. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
28003. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
28004. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
28005. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
28006. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
28007. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
28008. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
28009. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
28010. izpodorávati, -am, vb. impf. ad izpodorati, Gor.
28011. izpodotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. mit einer andern Nuth (Kimme) versehen; škaf i. = druge otore škafu vrezati, Notr.
28012. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
28013. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
28014. izpodpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izpodprati, Jan.
28015. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
28016. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
28017. izpodpołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodpolzniti; izpodpolzujo in padajo, Trub.
28018. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
28019. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.
28020. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
28021. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.
28022. izpodrástati, -am, vb. impf. ad izpodrasti, nk.
28023. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
28024. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
28025. izpodráščati, -am, vb. impf. ad izpodrasti.
28026. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
28027. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
28028. izpodrę́bati, ** -bam, -bljem, vb. pf. unternagen, Cig.
28029. izpodrę̑cati, -am, vb. pf., pogl. izpodbrecati.
28030. izpodrę̑dək, -dka, m. die Nachzucht, Jan.
28031. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
28032. izpodrę̑jək, -jka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan., Cig. (T.).
28033. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
28034. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
28035. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
28036. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
28037. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
28038. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
28039. izpodrẹzávati, -am, vb. impf. ad izpodrezati.
28040. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
28041. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
28042. izpodrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spodrezati; i. (čebele), zeideln, Levst. (Beč.).
28043. izpodríjati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Cig.
28044. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
28045. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
28046. izpodríti, -rı̑jem, vb. pf. unterwühlen, Cig., Jan.; unterhöhlen (o vodi), Cig.
28047. izpodrı̑v, m. die Verdrängung, Cig.

   27.448 27.548 27.648 27.748 27.848 27.948 28.048 28.148 28.248 28.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani