Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (27.901-28.000)

  1. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
  2. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
  3. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
  4. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
  5. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
  6. izplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad izplesti.
  7. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
  8. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
  9. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
  10. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
  11. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
  12. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
  13. izpljəváti, -pljújem, vb. pf. = izpljuvati, Cig.
  14. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  15. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
  16. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
  17. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
  18. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
  19. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
  20. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
  21. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
  22. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
  23. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
  24. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
  25. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
  26. izpočítati, * -am, vb. impf. 1) nachzählen, nachrechnen, Jarn., Mur.; — 2) vorwerfen, Jan., M., Tolm.
  27. izpočitávati, -am, vb. impf. Vorwürfe machen, vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.
  28. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
  29. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
  30. izpočitováti, -ȗjem, vb. impf. = izpočitavati, Vorwürfe machen, (spo-) SlN.
  31. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
  32. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
  33. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
  34. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
  35. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
  36. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
  37. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
  38. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
  39. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
  40. izpodbijȃvəc, -vca, m. der Bekämpfer, Cig.
  41. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
  42. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
  43. izpodbȏdək, -dka, m. = izpodbadek, Vrtov. (Vin.).
  44. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
  45. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
  46. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
  47. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
  48. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
  49. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
  50. izpodbrę̑cnik, m. = izpodbrec, (izpodrecnik) Cig.
  51. izpodbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodbrecati, (izpodrec-) Cig., Dol.
  52. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
  53. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
  54. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
  55. izpodbȗdək, -dka, m. = izpodbud, Jan.
  56. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
  57. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
  58. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
  59. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
  60. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
  61. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
  62. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
  63. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
  64. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
  65. izpoddȓkati, -am, vb. impf. ad izpoddrkniti.
  66. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
  67. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
  68. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
  69. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
  70. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
  71. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
  72. izpodgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad izpodgrebsti, Cig.
  73. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
  74. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
  75. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
  76. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
  77. izpodgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodgristi, izpodgrizniti.
  78. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
  79. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
  80. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
  81. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
  82. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
  83. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
  84. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
  85. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
  86. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
  87. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
  88. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
  89. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
  90. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.
  91. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
  92. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
  93. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
  94. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
  95. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
  96. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
  97. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
  98. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
  99. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
  100. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.

   27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA