Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (27.848-27.947)

  1. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
  2. izpiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpiliti, Cig.
  3. izpípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
  4. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  5. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
  6. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
  7. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  8. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
  9. izpíravəc, -vca, m. kdor kaj izpira, Cig., Jan.
  10. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
  11. izpìs, -písa, m. das herausgeschriebene Stück, die ausgeschriebene Stelle, Cig.; der schriftliche Extract, Jan.
  12. izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.
  13. izpisávati, -am, vb. impf. ad izpisati; = izpisovati, Mur.; — excerpieren: slovstvo za slovnik i., Levst. ( LjZv.).
  14. izpı̑sək, -ska, m. der Auszug (aus einer Schrift), der Extract, Cig., Jan., C.; i. iz kake knjige, Navr. (Let.); izpiski iz zemljiških knjig, DZ.; i. iz matice, der Matrikenauszug, Cig.; — izpiski, Excerpte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; izpiski iz listin, Regesten, Cig. (T.).
  15. izpískati, * -am, vb. pf. mit dem Spielen auf einem Blasinstrumente (Pfeife, Flöte) fertig werden, Cig.; — i. se, sich im Spielen auf Blasinstrumenten erschöpfen, Z.
  16. izpisovȃtelj, m. der Herausschreiber, der Excerptor, Let.
  17. izpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpisati; herausschreiben, ausziehen, excerpieren, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. izpisovȃvəc, -vca, m. der Ausschreiber, der Auszieher, der Excerptor, Mur., Cig., nk.
  19. izpı̑š, m. der Ausschlag, vzhŠt.- C.; — der Scorbut, C.
  20. izpíščiti se, -im se, vb. pf. = izpišiti se, Tolm.
  21. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.
  22. izpíšiti se, -im se, vb. pf. Bläschen bekommen; usta se izpišijo, Mur., C., vzhŠt.; izpišilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, SlGor.
  23. izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; — hs.
  24. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
  25. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
  26. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
  27. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
  28. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
  29. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
  30. izpitnína, f. die Prüfungstaxe, Jan. (H.); — prim. izpit.
  31. izpitováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. izpitati; ausforschen, Mur.
  32. izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
  33. izplȃča, f. die Auszahlung, Z.; za (na) izplačo nakazati, flüssig machen, DZ.
  34. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
  35. izplačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig., DZ.; deželna i., das Landeszahlamt, DZ.
  36. izplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izplačati; auszahlen; — i. delavce ob sobotah; — i. se, sich rentieren; to delo se izplačuje, man findet seine Rechnung bei dieser Arbeit, Cig.
  37. izplačevȃvəc, -vca, m. der Zahlmeister, Cig., Jan.
  38. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
  39. izplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplahniti, Jan.
  40. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  41. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  42. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
  43. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
  44. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  45. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
  46. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
  47. 2. izplatíti, -ím, vb. pf. = izplačati, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  48. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
  49. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
  50. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  51. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
  52. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.
  53. izpléčiti, -im, vb. pf. i. se, sich das Achselbein verrenken, Cig.; i. si roko, Svet. (Rok.).
  54. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
  55. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
  56. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
  57. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
  58. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
  59. izplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad izplesti.
  60. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
  61. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
  62. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
  63. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
  64. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
  65. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
  66. izpljəváti, -pljújem, vb. pf. = izpljuvati, Cig.
  67. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  68. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
  69. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
  70. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
  71. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
  72. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
  73. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
  74. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
  75. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
  76. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
  77. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
  78. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
  79. izpočítati, * -am, vb. impf. 1) nachzählen, nachrechnen, Jarn., Mur.; — 2) vorwerfen, Jan., M., Tolm.
  80. izpočitávati, -am, vb. impf. Vorwürfe machen, vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.
  81. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
  82. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
  83. izpočitováti, -ȗjem, vb. impf. = izpočitavati, Vorwürfe machen, (spo-) SlN.
  84. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
  85. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
  86. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
  87. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
  88. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
  89. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
  90. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
  91. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
  92. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
  93. izpodbijȃvəc, -vca, m. der Bekämpfer, Cig.
  94. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
  95. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
  96. izpodbȏdək, -dka, m. = izpodbadek, Vrtov. (Vin.).
  97. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
  98. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
  99. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
  100. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.

   27.348 27.448 27.548 27.648 27.748 27.848 27.948 28.048 28.148 28.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA