Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (27.701-27.800)

  1. iznevę́rjati, -am, vb. impf. ad izneveriti; i. se, abtrünnig werden: izneverjali so se mu prijatelji in znanci, Navr. (Kop. sp.).
  2. iznevę̑rje, n. die Abtrünnigkeit: V izneverje kmeta mami, Levst. (Zb. sp.).
  3. iznevę́rjenik, m. der untreu geworden ist, C.
  4. iznevę̑rnik, m. der Abtrünnige, Cig., C.
  5. iznevẹ̑sti, adv. unvermuthet, Mur., Jan., Met., Mik.
  6. iznevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen: iznevoljen, entrüstet, Bleiw. ( Let.).
  7. iznẹ̑ženəc, -nca, m. der Verzärtelte, das Zärtelkind, (zn-) Ravn.- Cig.
  8. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
  9. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
  10. izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.
  11. 1. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. sprießend herauskommen, entsprießen, Cig., Jan.
  12. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
  13. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
  14. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
  15. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
  16. izniževáti, -ȗjem, vb. impf. ad iznižati, Z., nk.
  17. iznorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. ausscherzen, Cig.
  18. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  19. iznòs, -nósa, m. 1) das Hinaustragen, die Austragung, Cig.; — 2) = iznesek, der Betrag, Cig., DZ., SlN.- C.
  20. iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
  21. iznǫ̑tra, adv. = iznotraj, Trub.- Mik.
  22. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
  23. iznǫ̑va, adv. = iz nova, von neuem, nk.
  24. iznǫ̑vič, adv. = iznova, von neuem, Z.
  25. iznúditi, -nȗdim, vb. pf. abdringen, Cig.
  26. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
  27. izǫ̑bčenəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig.
  28. izǫ́bčenje, n. der Bann, die Excommunication, Cig., Jan., C.; — die Acht, Cig.
  29. izobčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izobčiti, Jan., nk.
  30. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
  31. izobčílọ, n. die Excommunication, Cig.
  32. izobčı̑təv, -tve, f. die Excommunication, Jan.
  33. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
  34. izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).
  35. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
  36. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  37. izobı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Ueberschwenglichkeit, Mur.
  38. izobı̑łšati, -am, vb. pf. vermehren, Cig.
  39. izobjẹ́stiti se, -jẹ̑stim se, vb. pf. muthwillig werden, C.
  40. izǫ́bliti, -ǫ̑blim, vb. pf. abrunden, Cig.
  41. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
  42. izobǫ́kati, -am, vb. pf. = izoblokati, Cig., Jan.
  43. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
  44. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
  45. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
  46. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  47. izobrazováti, -ȗjem, vb. impf. = izobraževati, Cig., Jan.
  48. izobrážati, -am, vb. impf. ad izobraziti, Mur., Cig.
  49. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
  50. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  51. izobraževȃtelj, m. = izobraževavec, Jan. (H.).
  52. izobraževáti, -žȗjem, vb. impf. ad izobraziti; 1) bilden, formen, Cig., Jan.; — 2) geistig ausbilden, Cig., Jan., nk.
  53. izobraževȃvəc, -vca, m. der Bildner, Cig., nk.
  54. izočítati, -ı̑tam, vb. pf. = objaviti, Vod. (Izb. sp.).
  55. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
  56. izogíbati se, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izogniti se; ausweichen; i. se koga (česa), jemanden (etwas) meiden, fliehen.
  57. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
  58. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
  59. izogljenẹ́ti, * -ím, vb. pf. verkohlen ( intr.), Cig.
  60. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  61. izogljiti, *** -im, vb. pf. = izogljeniti, Cig.
  62. izǫ̑hati, -am, vb. pf. = izvohati, Dol.- Z.
  63. izok, m. die Cicade, Jurč. (Tug.); — stsl.
  64. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
  65. izokrogljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izokrogliti, DZ.
  66. izokroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad izokrožiti, Jan. (H.).
  67. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
  68. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
  69. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
  70. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
  71. izonẹgáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Z.
  72. izongáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Cig.
  73. īzop, m. neka rastlina: der Ysop (hyssopus).
  74. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
  75. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
  76. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
  77. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
  78. izorávati, -am, vb. impf. ad izorati, Cig.
  79. izǫ̑rglati, -am, vb. pf. durchorgeln; fertig orgeln.
  80. izostȃjati, -am, vb. impf. ad izostati; ausbleiben, Jan., nk.; iz šole i., časniki izostajajo, nk.
  81. izostȃnək, -nka, m. das Ausbleiben, Jan. (H.); — das Ausgebliebene, Jan. (H.).
  82. izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).
  83. izostíti, -ím, vb. pf. spitzig machen, Cig.
  84. izostríti, -ím, vb. pf. schärfen, Cig.; — verschärfen: i. kazen, Cig.
  85. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  86. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
  87. izpáčenost, f. = spačenost, Cig. (T.); — prim. izpaka.
  88. izpáčiti, -im, vb. pf. = spačiti, Cig. (T.), Dalm.; i. se = v nasprotno se izpreobrniti, Mik.; — prim. izpaka.
  89. izpàd, -páda, m. der Ausfall ( z. B. des Getreides aus den Aehren), Cig., Jan.
  90. izpádanje, n. das Herausfallen, M.
  91. izpádati, -pȃdam, vb. impf. ad izpasti; herausfallen, ausfallen; lasje mu izpadajo, die Haare gehen ihm aus, Jurč.
  92. izpȃdək, -dka, m. der Ausfall ( z. B. der Consonanten), Cig. (T.).
  93. izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
  94. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
  95. izpȃhavəc, * -vca, m. der Bestoßhobel, (spah-) Cig., Valj. (Rad); — prim. spehałnik.
  96. izpȃhək, -hka, m., pl. izpahki, der Ausschlag, Jan.
  97. izpȃhljaj, m. die Verrenkung, Jan.
  98. izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.
  99. izpahováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpahniti, Jan.; pogl. izpehovati.
  100. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).

   27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA