m (27.548-27.647)

27548. izkȗstvọ, n. die Erfahrung, die Empirie, h. t.- Cig. (T.); to je izkustvu protivno, Žnid.; narodi so bili nevedna deca, brez potrebnega izkustva, Navr. (Let.); — stsl.
27549. izkȗša, f. = izkus, Mur.
27550. izkušȃj, m. die Probe ( math.), Cig. (T.).
27551. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
27552. izkušálọ, n. das Probewerkzeug, Cig.; — izkušala, Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
27553. izkúšanəc, -nca, m. der Probelehrling, Cig.
27554. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
27555. izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.
27556. izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.- C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).
27557. izkušȃvka, f. die Versucherin, Mur.
27558. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
27559. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
27560. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
27561. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
27562. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
27563. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
27564. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
27565. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
27566. izkušnjȃvəc, -vca, m. der Versucher (o hudiču), Dalm., Dol.
27567. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
27568. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
27569. izkvárjati, -am, vb. impf. ad izkvariti, Z.
27570. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
27571. izkvarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkvarjati, M.
27572. izkvȃrnik, m. der Verderber, ogr.- C., M.
27573. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
27574. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
27575. izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.
27576. izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).
27577. izlágati se, -lážem se, vb. pf., pogl. izlegati se.
27578. izlȃgavəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.).
27579. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
27580. izlȃjati se, -am se, vb. pf. sich abbellen, Cig.
27581. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
27582. izlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern.
27583. izlajševáti, -ȗjem, vb. impf. erleichtern.
27584. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
27585. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
27586. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
27587. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
27588. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Soška dol.- Erj. [Torb.]).
27589. izlásiti, -im, vb. pf. i. koga, olajšati komu delo, storiti delo za druzega; "Čakaj, da te izlasim", (zl-) Podkrnci- Erj. (Torb.); — ablösen, (bei der Arbeit) Koborid, BlKr.- Erj. (Torb.).
27590. izlȃsti, adv. 1) besonders, nk.; (= iz vlasti, Mik.; nav. zlasti); — 2) nämlich, Dalm., Trub.
27591. izlaščáti se, -ȃm se, vb. pf., pogl. izlehčati se.
27592. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
27593. izláziti, -lȃzim, vb. pf. hervorkriechen, Cig.
27594. izlę́cati se, -am se, vb. pf. sich zur Genüge strecken ( z. B. beim Aufstehen), vollständig munter werden, Tolm.
27595. izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; ( nam. izvleček).
27596. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
27597. izlẹ́či, -lẹ́čem, vb. pf. = izvleči, Cig.
27598. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
27599. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
27600. izlẹ́gati, * -am, vb. impf. ad izleči, -ležem, Cig.
27601. izləgáti se, -lážem se, vb. pf. sich herauslügen, (izlag-) Cig.
27602. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
27603. izləhčáti se, -ȃm se, vb. pf. wohlfeiler werden (izlaščati se, Dol.- Cig., BlKr.- M.; nam. "izlahčati" se, Mik. [Et.]).
27604. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
27605. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
27606. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
27607. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.
27608. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
27609. izlèt, -lę́ta, m. der Ausflug (das Ausfliegen der Vögel), Cig.; — der Ausflug, die Partie, der Excurs, Jan., nk.
27610. izletȃj, m. = izlet, Mur.
27611. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.
27612. izlẹtávati, -am, vb. impf. hervor-, herauszufliegen pflegen, C.
27613. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
27614. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
27615. izlẹtováti, -ȗjem, vb. impf. ad izleteti, = izletavati.
27616. izlẹ́vati, -am, vb. impf. = izlivati, Mik.
27617. izlẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich schuppen, Jan.; — sich entpuppen ( fig.), nk.; — entstehen, Jan. (H.).
27618. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
27619. izlę̑ž, m. das Gebrüte, Cig.
27620. izléžati se, -ím se, vb. pf. sich ausliegen, Jan. (H.).
27621. izležè, -ę́ta, m. uneheliches Kind, Cig.
27622. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
27623. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
27624. izleženják, m. = izleženik, C.
27625. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
27626. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
27627. izliják, m. die Gosse, jvzhŠt.
27628. izlíjanje, n. = izlivanje, Mur., Cig.
27629. izlíjati, -am, vb. impf. ad izliti, = izlivati, Mur., Cig., Jan.
27630. izlı̑k, m. na izlik, zum Schein, Jan., Mik.
27631. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.
27632. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
27633. izlíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, vzhŠt.
27634. izlísiti, -lı̑sim, vb. pf. fleckig machen: i. si kožo, sich die Haut abschürfen, vzhŠt.
27635. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
27636. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
27637. izlı̑v, m. 1) der Erguss, Cig., Jan.; — 2) die Mündung eines Flusses, Cig., Jan., nk.; i. reke; — der Einfluss ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; — jetrni i., der Lebergang, Cig.
27638. izlivalíšče, n. die Ausgussstätte, Mur.
27639. izlivȃłnik, m. der Ausguss, die Gosse ( z. B. in der Küche), Savinska dol.
27640. izlívati, -am, vb. impf. ad izliti; 1) ausgießen, weggießen; vodo iz škafa i.; i. se, sich ergießen, münden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (unwillkürlich) vergießen, verschütten, Cig.; kaj tako izlivaš! lepo nesi posodo! — i. se, austreten (o rekah), Cig.
27641. izlı̑vən, -vna, adj. Mündungs-: izlivno jezero, Jes.
27642. izlı̑vnjak, m. der Ausguss, die Gosse, C.
27643. izlízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken herausbringen, herauslecken; med i. iz skodelice; — i. se, sich heilen, genesen; sich herausarbeiten, sich durchschmiegen; — 2) zerlecken, Cig.; — abwetzen, abnützen; izlizan denar, izlizano sukno, Cig.; i. se, sich abwetzen, sich abnützen; lemeži se v peskasti prsti zelo izližejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) i. kaj iz koga, jemandem etwas abschmeicheln, Cig.
27644. izlı̑zək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme- Erj. (Torb.).
27645. izlizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izlizati.
27646. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
27647. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).

   27.048 27.148 27.248 27.348 27.448 27.548 27.648 27.748 27.848 27.948  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani