Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (27.448-27.547)

  1. izkliceváti, -ȗjem, vb. impf. = izklicavati, Mur., C.
  2. izklicevȃvəc, -vca, m. der Ausrufer, Cig.
  3. izklínčati, -klı̑nčam, vb. pf. klinčaje izgotoviti, nk.
  4. izklínčiti, -klı̑nčim, vb. pf. mit Pflöcken ausstecken, Z.
  5. izklíti, -klíjem, vb. pf. entkeimen, Cig., C.
  6. izkljəváti, -kljújem, vb. pf. = izkljuvati, Cig., Levst. (Sl. Spr.).
  7. izključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izključiti; ausschließen, nk.
  8. izkljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. ausschließen, Cig. (T.), nk.; — rus.
  9. izkljuváti, * -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel auspicken, aushacken; oči komu i.; jedrce iz oreha i.
  10. izkljuvávati, -am, vb. impf. ad izkljuvati; i. se, sich herauszupicken suchen, Vrt.
  11. izklopíti, -ím, vb. pf. ausschließen, ogr.- C.
  12. izknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. extabulieren, Cig., Jan., nk.
  13. izkobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hervorkommen, Z., Št.; vsi izkobacajo iz vode, Pjk. (Črt.); — i. se, sich ungeschickt herausarbeiten, Jan., Cig.; izkobacala sta se iz snega, Erj. (Izb. sp.).
  14. izkobáliti se, -bȃlim se, vb. pf. = izkobacati se: i. se iz postelje, Dol.
  15. izkobetáti, -etȃm, vb. pf. herausflattern, Zora.
  16. izkobíliti se, -bı̑lim se, vb. pf. = izkobaliti se, Dol.
  17. izkobíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. verderben: sod starine se mi je izkobinil, LjZv.
  18. izkǫ̑ckati, -am, vb. pf. vermittelst der Würfel ausspielen, Cig.
  19. izkoditi, -im, vb. pf. erbetteln, Jan. (H.), Z., vzhŠt.; nam. izkolditi; — prim. kolditi.
  20. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
  21. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
  22. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
  23. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
  24. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
  25. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.
  26. izkòp, -kópa, m. die Ausgrabung: i. jame, Cig.
  27. izkopáč, m. zweizackiger Misthaken, Dol., jvzhŠt.
  28. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
  29. 2. izkǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. baden; dete i., ein Kind baden; — i. se, sich baden; dobro sem se izkopal.
  30. izkopávati, -am, vb. impf. ad 1. izkopati; ausgraben.
  31. izkǫ̑pčati, -am, vb. pf. entschnallen, Z.
  32. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
  33. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
  34. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
  35. izkopkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkopkati; aufgrübeln, Cig.
  36. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
  37. izkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izkopavati.
  38. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
  39. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
  40. izkorę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = izkoreniniti, Jan.
  41. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
  42. izkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkoreniti, Jan.
  43. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
  44. izkostíti, -ím, vb. pf. ausgräten: i. ribo, V.-Cig.
  45. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
  46. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
  47. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
  48. izkotáti se, -ȃm se, vb. pf. ausgebrütet, geworfen werden, Mur.; tele se je izkotalo, vzhŠt.
  49. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
  50. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
  51. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
  52. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
  53. izkǫ́žati, -kǫ̑žam, vb. pf. = izkožiti, Jan.
  54. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
  55. izkrájnji, adj. äußerst, Vrt., Levst. (Pril., Močv.); Mejnik izkrajnji stvarjenja, Levst. (Zb. sp.); i. rok, DZ.; — prim. skrajnji.
  56. izkŕcati, -kȓcam, vb. pf. ausschiffen, nk.; — hs.
  57. izkrcávati, -am, vb. impf. ad izkrcati, nk.
  58. izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
  59. izkrčeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkrčavati, Z.
  60. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
  61. izkrẹ̑gati, -am, vb. pf. ausschelten, ausschmälen.
  62. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  63. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
  64. izkresávati, -am, vb. impf. ad izkresati, Z.
  65. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
  66. izkrevljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausziehen, auskrücken, Cig.
  67. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
  68. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
  69. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
  70. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  71. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
  72. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
  73. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
  74. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
  75. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
  76. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
  77. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
  78. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
  79. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
  80. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  81. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
  82. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.
  83. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
  84. izkuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkuhati, Cig.
  85. izkȗp, m. 1) die Einlösung, Cig., DZ.; der Loskauf, Jan., Mik.; — 2) der Erlös, C.
  86. izkupčeváti, -ȗjem, vb. pf. = s kupčevanjem doseči, Trub.
  87. izkupíčək, -čka, m. der Erlös, Šol., Let., (skup-), V.-Cig., Jan., nk.
  88. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
  89. izkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkupiti: loskaufen, einlösen, Mur., Cig.
  90. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
  91. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
  92. izkȗs, m. der Versuch, das Experiment, die Probe, Cig. (T.), Vrt.; izkuse delati, experimentieren, Cig. (T.); i. s puhalnico, die Löthrohrprobe, Cig. (T.); po teoriji in po izkusih, Žnid.; die Probe ( math.), Cig. (T.).
  93. izkȗsək, -ska, m. der Versuch, die Probe, C.; na i., zur Probe, C.
  94. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
  95. izkusílọ, n. das Prüfungsmittel, der Probierstein ( fig.), Cig., Jan.
  96. izkusı̑telj, m. der Versucher, kajk.- Valj. (Rad).
  97. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
  98. izkȗsnik, m. kamen i., der Probierstein, Cig. (T.).
  99. izkȗstvən, -stvəna, adj. Erfahrungs-, empirisch; i. dokaz, ein Erfahrungsbeweis; izkustveno znanstvo, die Erfahrungswissenschaft, Cig. (T.); izkustvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a posteriori ( opp. umstvena v., a priori), h. t.- Cig. (T.); — prim. izkustvo.
  100. izkȗstvənost, f. die Erfahrungsmäßigkeit, Cig. (T.).

   26.948 27.048 27.148 27.248 27.348 27.448 27.548 27.648 27.748 27.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA