Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (27.148-27.247)

  1. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
  2. izdelovȃvəc, -vca, m. der Ausarbeiter, der Verfertiger, der Erzeuger, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  3. izderȃvəc, -vca, m. der Stoppelzieher, C.
  4. izdesę́titi, -ę̑tim, vb. pf. decimieren, Nov.
  5. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.
  6. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
  7. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  8. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  9. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  10. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  11. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
  12. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  13. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  14. izdíšati se, -ím se, vb. pf. aufhören zu riechen, zu duften, verduften; vijolice so se izdišale, jvzhŠt.
  15. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  16. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  17. izdivjáti, -ȃm, vb. pf. austoben, auswüthen, Cig., Jan.; tudi: i. se, Cig.
  18. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  19. izdlẹ́tviti, -im, vb. pf. = izdletiti, Jan. (H.).
  20. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  21. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  22. izdołbávati, -am, vb. impf. = izdolbati, Habd.- Mik.
  23. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  24. izdółbsti, -bem, vb. pf. ausstemmen, ausmeißeln; i. globino, Cig.; i. podobo, Cig.
  25. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
  26. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  27. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  28. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  29. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  30. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  31. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  32. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  33. izdŕgati, -dȓgam, vb. pf. = izdrgniti, Z.
  34. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  35. izdrískati se, -drı̑skam se, vb. pf. = izdristiti se, Z.
  36. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
  37. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  38. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
  39. izdrskljáti, -ȃm, vb. pf. ausspritzen: rano i., Cig.
  40. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  41. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  42. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  43. izdrȗžba, f. die Excommunication, Cig., C.
  44. izdrúženəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig., C.
  45. izdrúženje, n. cerkveno i., die kirchliche Excommunication, C.
  46. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  47. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  48. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.
  49. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  50. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
  51. izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.
  52. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
  53. izdȗškati, -am, vb. pf. 1) lüften: i. sod, Cig.; — 2) i. se, verduften, Cig.
  54. izdúti se, -dújem se, vb. pf. Luftblasen an der Oberfläche ansetzen ( z. B. bei der Gährung), C.; — jezik se izduje, an der Zunge bilden sich Bläschen, Z.
  55. izdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. herausheben, Cig.
  56. izenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig. (T.), nk.
  57. ı̑zer, m. = jezero, Dol.
  58. izę́ti, * ízmem, vb. pf. herausnehmen: izmi poprej bruno iz svojega oka, Dalm.; drži, da tebi izmem troho iz tvojega oka, Trub.
  59. izfofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = izfrfrati, Mur.
  60. izfŕčati, -ím, vb. pf. herausfliegen; (golobi iz votline) izfrče na dan, Navr. (Let.).
  61. izfrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. = izfrfrati, Cig.
  62. izfrfráti, -ȃm, vb. pf. herausflattern, Cig.
  63. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
  64. izgájati, -am, vb. impf. ad izgajiti; i. se, genesen, (zgajati) Dict., Mik.
  65. izgájiti, * -im, vb. pf. heilen, gesund machen, Cig., Jan., C.; i. se, heil werden, gesund werden, Cig.
  66. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
  67. izganjȃvəc, -vca, m. der Austreiber, Cig.; i. hudičev, der Teufelsbanner, Cig., Jan.; — der Verbanner, Cig.
  68. izgəníti, -gánem, vb. pf. verrenken, Guts.; nogo, ročico si i., Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  69. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.
  70. izgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
  71. izgínjati, -am, vb. impf. ad izginiti, verschwinden.
  72. izginjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti.
  73. izginováti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti, Mur., Mik.; pogl. izginjevati.
  74. izgízdati se, -am se, vb. pf. stolz werden, (zg-) ogr.- M.
  75. izgizdávati se, -ávam se, vb. impf. prahlen, (zg-) C.
  76. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
  77. 2. izgladíti, -ím, vb. pf. = izgladovati, SlN.
  78. izgladovȃnje, n. die Aushungerung, Mur.
  79. izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.
  80. izglájati, -am, vb. impf. ad 1. izgladiti, Cig.
  81. izglèd, -glę́da, m. 1) = razgled, Guts., Valj. (Rad); — 2) pogostoma nam. zgled.
  82. izglǫ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. 1) aushöhlen, ogr.- C.; ceste so izglobane od vode, SlN.; — 2) ausgrübeln, Cig.
  83. izglobíti, -ím, vb. pf. = izglobati, Cig., Jan.
  84. izglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. ausnagen: miši so luknje izglodale v omaro.
  85. izgnȃnəc, * -nca, m. 1) der Vertriebene, der Verbannte, Cig., Jan.; — 2) der Auswuchs bei Pflanzen (ogrbec, šiška), Bes.
  86. izgnȃnje, n. die Austreibung, die Verbannung, Mur., Cig., Jan.
  87. izgnáti, -žénem, vb. pf. heraustreiben, herausjagen; (živino) na pašo i., das Vieh auf die Weide austreiben, Cig.; koga iz dežele i., jemanden des Landes verweisen, Cig.; iz postelje i., aus den Federn jagen, Cig.
  88. izgnę́čiti, -im, vb. pf. herausquetschen, Mur., Cig.
  89. izgnésti, -gnétem, vb. pf. herausdrücken, herausdrängen; ausquetschen: i. kaj iz česa, Cig.; — i. se, sich herausdrängen; pren. durchkommen, aus einer Verlegenheit herauskommen, Cig.
  90. izgnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. auszürnen, auswüthen, Mur.
  91. izgníti, -gníjem, vb. pf. verfaulen und ausfallen, Mur., Cig.
  92. izgnívati, -am, vb. impf. ad izgniti, Cig.
  93. izgnojíti se, -ím se, vb. pf. aufhören zu eitern, auseitern, ausschwüren, Cig.
  94. izgnȗsək, -ska, m. tudi pl. izgnuski, die Darmentleerung, Mur.; der Unrath von Bienen, C.
  95. izgodíti, -ím, vb. pf. 1) zur Reife bringen, auszeitigen; i. se, zur Reife gelangen, Mur., Cig.; ptiči so se izgodili, Dol.; sovraži ga, kar se je izlegel in izgodil, Jurč.
  96. izgodnjáti, -ȃm, vb. pf. reif machen, reif werden lassen, Cig.; kokoš jajca izgodnja in iznese, Nov.; i. se, zur Reife kommen, reif werden, Cig.; (o lanu), Mur.; (o ptičih), flügge werden, Mur., Cig., Jan., Št.; izgodnjan, gereift: izgodnjani in porabni možje, SlN.
  97. izgǫ̑ja, f. die Erziehung, nk.; — prim. vzgoja.
  98. izgojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izgojiti, nk.
  99. izgojíti, -ím, vb. pf. die Erziehung beenden, auferziehen, Jan., nk.; — prim. vzgojiti.
  100. izgolȃjsati, -am, vb. pf. izgurati: izgolajsano kljuse, Erj. (Izb. sp.).

   26.648 26.748 26.848 26.948 27.048 27.148 27.248 27.348 27.448 27.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA