Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (27.101-27.200)

  1. izdáčən, -čna, adj. ausgiebig, Mur., Cig., Jan., C.; izdačen kruh, vzhŠt.
  2. izdáhniti, -nem, vb. pf., pogl. izdehniti.
  3. izdȃja, f. 1) die Herausgabe: druga izdaja, die zweite Ausgabe, Auflage (eines Schriftwerkes), nk.; prim. izdava; die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) der Verrath, Mur., Cig., Jan.; velika i., der Hochverrath, DZ.; prim. veleizdaja; — 3) die Ausgiebigkeit (Wirksamkeit), V.-Cig.
  4. izdajáč, m. der Verräther, Mur.
  5. izdȃjanje, n. 1) die Herausgabe, die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) das Verrathen, der Verrath, die Verrätherei, Cig., nk.
  6. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
  7. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  8. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
  9. izdajávati, -am, vb. impf. = izdajati, herausgeben, C.
  10. izdajȃvəc, -vca, m. 1) = izdajatelj, der Herausgeber, Jan.; — 2) der Verräther, Guts., Mur., Cig., Jan., Jap., nk.
  11. izdajȃvka, f. 1) die Herausgeberin, Z.; — 2) die Verrätherin, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  12. izdȃjba, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), Mur., Cig.
  13. izdȃjək, -jka, m. die Ausgabe, die Depense, Cig., Jan., ZgD.; die Ausgabspost: med izdajke postaviti, zapisati, DZ.; — die ämtliche Ausfertigung, Cig.
  14. izdajevȃnje, n. die Verwünschung, Mur.
  15. izdajeváti, -ȗjem, vb. impf. verwünschen, Mur.; — prim. izdajati I. 2).
  16. izdajevı̑t, adj. ausgiebig, Mur.; izdajevito žito, C.
  17. izdȃjica, m. der Verräther, C., ("zdajca", Meg.); nav. izdajíca; — hs.
  18. izdȃjnik, m. 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; der Aussteller (einer Urkunde), Cig., Jan.; — 2) der Verräther, Cig., Jan., (tudi hs.).
  19. izdáleč, adv. von weitem, Z., jvzhŠt.
  20. izdáleča, adv. von weitem, aus der Ferne, Mur.; ( prim. "izdalč'ga", Poh., Hal.- C.).
  21. izdȃljšati, -am, vb. pf. auslängern, verlängern, erweitern, Cig., Jan.
  22. izdaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izdaljšati, Jan.
  23. izdȃnje, n. die vollzogene Ausgabe ( z. B. eines Buches), Mur., Cig. (T.); — die Ausfertigung (einer Urkunde), Cig.
  24. izdarováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich ausschenken, Cig.
  25. izdȃtba, f. die Ausgabe, die Emission: i. delnic, DZ.; — die Ausfertigung: i. iskalnih listov, DZ.
  26. izdȃtbən, -tbəna, adj. Emissions-: izdatbena cena, der Emissionscours, DZ.
  27. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
  28. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.
  29. izdȃtəv, -tve, f. die Ausgabe, die Emission, Jan.
  30. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
  31. izdȃtnik, m. der Aussteller (einer Urkunde), DZ.
  32. izdȃva, f. die Herausgabe, Jan.; die Ausgabe, die Auflage, nk.; — pismena i., schriftliche Ausfertigung, DZ.
  33. izdávanje, n. 1) das Ausgeben, das Verausgaben, Mur.; — 2) das Verrathen, Mur.
  34. izdavȃtelj, m. der Aussteller: i. pooblastnice, DZ.
  35. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
  36. izdȃvəc, -vca, m. = izdajavec: 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; — i. menice, der Trassant, Cig.; — 2) der Verräther, Meg., Mur., Jsvkr., kajk.- Valj. (Rad).
  37. izdȃvək, -vka, m. die Ausgabe, die Auslage, der Aufwand, Mur., Cig., Jan.
  38. izdȃvka, f. = izdajavka: 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Mur.
  39. izdebelẹ́ti, -ím, vb. pf. dick, fett werden, Jan.
  40. izdebelíti, -im, vb. pf. dick, fett machen, mästen, Cig.
  41. izdedíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig., Jan.; pogl. razdediniti.
  42. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
  43. izdẹklováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Magd zu sein, Cig.
  44. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
  45. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
  46. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
  47. izdẹlíti, -ím, vb. pf. mit dem Vertheilen fertig werden, Cig.
  48. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
  49. izdelovȃvəc, -vca, m. der Ausarbeiter, der Verfertiger, der Erzeuger, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  50. izderȃvəc, -vca, m. der Stoppelzieher, C.
  51. izdesę́titi, -ę̑tim, vb. pf. decimieren, Nov.
  52. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.
  53. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
  54. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  55. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  56. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  57. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  58. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
  59. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  60. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  61. izdíšati se, -ím se, vb. pf. aufhören zu riechen, zu duften, verduften; vijolice so se izdišale, jvzhŠt.
  62. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  63. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  64. izdivjáti, -ȃm, vb. pf. austoben, auswüthen, Cig., Jan.; tudi: i. se, Cig.
  65. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  66. izdlẹ́tviti, -im, vb. pf. = izdletiti, Jan. (H.).
  67. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  68. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  69. izdołbávati, -am, vb. impf. = izdolbati, Habd.- Mik.
  70. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  71. izdółbsti, -bem, vb. pf. ausstemmen, ausmeißeln; i. globino, Cig.; i. podobo, Cig.
  72. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
  73. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  74. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  75. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  76. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  77. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  78. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  79. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  80. izdŕgati, -dȓgam, vb. pf. = izdrgniti, Z.
  81. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  82. izdrískati se, -drı̑skam se, vb. pf. = izdristiti se, Z.
  83. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
  84. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  85. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
  86. izdrskljáti, -ȃm, vb. pf. ausspritzen: rano i., Cig.
  87. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  88. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  89. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  90. izdrȗžba, f. die Excommunication, Cig., C.
  91. izdrúženəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig., C.
  92. izdrúženje, n. cerkveno i., die kirchliche Excommunication, C.
  93. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  94. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  95. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.
  96. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  97. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
  98. izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.
  99. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
  100. izdȗškati, -am, vb. pf. 1) lüften: i. sod, Cig.; — 2) i. se, verduften, Cig.

   26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA