m (2.701-2.800)

2701. mlačnovę̑rka, f. die Laugläubige, Cig.
2702. mlačnovę́rnost, f. die Laugläubigkeit, Cig.
2703. mlačnovę̑rstvọ, n. die Laugläubigkeit, Cig., ZgD.
2704. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
2705. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
2706. mlȃd, -ı̑, f. junger Nachwuchs beim Vieh und Geflügel, Krn- Erj. (Torb.).
2707. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
2708. mládčək, -čka, m. dem. mladec; der Frischling, (mlasček) Cig.
2709. mladè, -ę́ta, m. junger Mensch, Jan., Let.; — das Junge, C.
2710. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
2711. mládən, -dna, adj. mürbe, weich, Z., Mik.; mladno sadje, Dol.
2712. mladę́nče, -eta, n. das Knäblein, C.
2713. mladę́nčək, -čka, m. dem. mladenec, der Knabe, Mur., Ravn.
2714. mladę́nčič, m. dem. mladenec; der Knabe, Mur., Dalm., Slom., SlN.
2715. mladę́nəc, -nca, m. der Jüngling, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Raič (Slov.), Vrt.
2716. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
2717. mladę́niščnica, f. das Knabenseminar, Cv.
2718. mladę́niški, adj. Jünglings-, Jugend-, jugendlich; mladeniška navdušenost.
2719. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
2720. mladẹ̑nje, n. das Jungwerden, M.
2721. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
2722. mladę́nkinja, f. = mladenka 1), vzhŠt.- C.
2723. mladę́nski, adj. jugendlich: mladenske prsi, Levst. (Zb. sp.).
2724. mladẹ́ti, -ím, vb. impf. jung werden, sich verjüngen, Mur., Jan., Met.
2725. mladę̑tina, f. die junge Brut, C.; — junger Waldbestand, Litija- Svet. (Rok.).
2726. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
2727. mladę̑znost, f. = mladezen 1), ogr.- C.
2728. mlȃdež, m. 1) der Neumond, C.; — 2) tri leta star trs, C.
2729. mlȃdež, f. = mladina, die Jugend, Cig., Jan., nk.; — hs.
2730. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
2731. mladìč, -íča, m. 1) das Junge von einem Thiere; Abel mu prvega mladiča od svoje črede daruje, Ravn.; pos. mladiči, die junge Vogelbrut; orlovi mladiči, Ravn.; — 2) junger Bienenstock, Jarn., Mur., Cig., Jan., C., Met.; — 3) der Junge, junger Bursche, Cig., Jan., C.; — 4) mladiči, das Brautpaar, Dol.- Cig., Jan.; — tudi: mlȃdič, Valj. (Rad).
2732. mladı̑čək, -čka, m. dem. mladič, das Junge, ogr.- Valj. (Rad), Vrt.; — junges Vögelein, LjZv.
2733. mládičək, -čka, adj. sehr jung, Mur., C.
2734. mladíčən, -čna, adj. jugendlich, Jan.
2735. mladíčica, f. dem. mladika, junges Zweiglein.
2736. mladı̑čje, n. coll. junge Zweige.
2737. mladı̑čnat, adj. voll junger Zweige, Mur.
2738. mladı̑čnik, m. der Jungferschwarm, C.
2739. mladíka, f. junger Trieb o. Zweig; divja, nora m., der Wasserast, die Wasserrebe, Cig.
2740. mladı̑kar, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
2741. mladíkast, adj. einem jungen Triebe ähnlich: jung, Cig., C.
2742. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
2743. mladíkavəc, -vca, m. junger Bursche, SlN.; kaj bi se tak mladikavec o babi menil! Jurč.
2744. mladíkavina, f. junges Holz, Cig.
2745. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
2746. mladı̑nəc, -nca, m. junger Mensch: Popravdne starine Ovrže mladin'c, Vod. (Pes.); — junger Rebenstock, C.
2747. mladı̑nka, f. die Bierwürze, DZ.; — češ.
2748. mladinoljùb, -ljúba, m. der Jugendfreund, nk.
2749. mladı̑nski, adj. Jugend-, Mur., Cig.; mladinski spisi, LjZv.
2750. mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.
2751. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
2752. mladjè, n. coll. junge Triebe, junger Anwachs, junges Holz.
2753. mladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Meg.- Mik., Mur., Jan., C.
2754. mladlẹ̑tje, n. = mladoletje, Meg.- Mik., Mur., Jan.
2755. mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
2756. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
2757. mladolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. jung: Po svetu šel sem mladolet, Str.; minderjährig, LjZv., Let., SlN.
2758. mladolẹ̑təc, -tca, m. der Frühjahrheilige, C.
2759. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
2760. mladolẹ̑tje, n. der Frühling, Trst. (Let.), Zora.
2761. mladolẹ̑tnica, f. 1) die Minderjährige, Z.; — 2) rumenkasta m., die gelbliche Frühlingsfliege (phryganea flavicornis), Erj. (Ž.).
2762. mladolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, Z., nk.
2763. mladolìc, -líca, adj. = mladoličen: deva mladolica, Str.
2764. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
2765. mladolìk, -líka, adj. = mladoličen: mladoliki svetniki, Levst. (Zb. sp.).
2766. mladorǫ̑dnica, f. die Kindsbetterin, Guts.- Cig., Jan.
2767. mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
2768. mladọ̑stən, -tna, adj. Jugend-; jugendlich; bil je jako mladosten, LjZv.
2769. mladọ̑stnik, m. der Junge, der Bursche, Mur.; junger Lecker, C.
2770. mladọ̑stnost, f. die Jugendlichkeit, Cig.
2771. mladováti, -ȗjem, vb. impf. ein Jüngling sein, Zv.
2772. mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
2773. mladovjè, n. coll. junge Sprossen, junges Holz, Cig., Zora, Notr.; tudi: mladǫ̑vje, Polj.
2774. mladovníca, f. die Wöchnerin, Črniče ( Goriš.).
2775. mladožę̑nəc, -nca, m. der Bräutigam, ogr.- C.
2776. mladožę́nja, -e, m. der Bräutigam, Cig., Jan., BlKr.; der Neuvermählte, Valj. (Rad).
2777. mladožę̑nka, f. die Braut, ogr.- C.
2778. mláhav, adj. siech, matt, schlaff, Dict., Cig., Jan.; schwach, Habd.; — kaltsinnig, Cig.
2779. mlahavíti, -ím, vb. impf. erschlaffen machen, schwächen, kajk.- Valj. (Rad).
2780. mlahavǫ̑ča, f. die Schwäche, kajk.- Valj. (Rad).
2781. mláhavost, f. die Schwäche, die Schlaffheit; Cig., Jan., Cig. (T.).
2782. mláhən, -hna, adj. = mlačen, Mur., Jan.
2783. mláhnost, f. die Lauigkeit, Mur.
2784. mlahóta, f. die Lauigkeit, Mur.
2785. mlahótən, -tna, adj. laulich, Mur., Cig., Jan.
2786. mlahȏtnik, m. der Lauling, Mur.
2787. mlahótnost, f. die Laulichkeit, Mur.- Cig.
2788. mlahǫ́vən, -vna, adj. = mlahoten, Mur.
2789. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
2790. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
2791. mlája, f. die Zahnwurz (dentaria enneaphyllos), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
2792. 1. mlȃjčək, -čka, m. dem. mlajec, der Jüngste: mlajček, Joatam po imenu, sam je ušel, Ravn.- Valj. (Rad).
2793. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
2794. mlȃjəc, -jca, m. der Jüngere im Gegensatze zu den Aelteren, Mur.
2795. mlajénje, n. 1) das Verjüngen; — 2) das Abliegenlassen des Obstes, das Rösten des Hanfes, Flachses, Cig., Dol.
2796. mlȃji, adj. compar. ad mlad, = mlajši.
2797. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
2798. mlajíti, * -im, vb. impf. mit Schlamm überziehen, C.
2799. mlȃjšanje, n. die Verjüngung.
2800. mlȃjšati, -am, vb. impf. jünger machen, verjüngen; m. se, sich verjüngen, jünger werden.

   2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani