m (27.001-27.100)

27001. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
27002. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
27003. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
27004. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
27005. izbrázditi, -im, vb. pf. = izorati, jvzhŠt.
27006. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
27007. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
27008. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
27009. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
27010. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
27011. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
27012. izbrı̑s, m. die Löschung, die Abschreibung, Cig., DZ.; — izbris prizadete razžalitve, die Tilgung einer verursachten Beleidigung, DZ.
27013. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
27014. izbrisávati, -am, vb. impf. = izbrisovati.
27015. izbrı̑sək, -ska, m. die Löschung, Cig., M.
27016. izbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izbrisati: auswischen, löschen, tilgen.
27017. izbrisovȃvəc, -vca, m. der Tilger, Cig.
27018. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
27019. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
27020. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
27021. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
27022. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
27023. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
27024. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
27025. izbrȗh, m. das Hervorbrechen, der Ausbruch, Šol., nk.
27026. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
27027. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
27028. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
27029. 1. izbrúsiti, -im, vb. pf. 1) ausschleifen: i. škrbo; — abwetzen: i. črevlje, die Stiefel abgehen, i. se, sich abwetzen, Cig.; — 2) fertig schleifen: i. nože.
27030. 2. izbrúsiti, -im, vb. pf. mit Heftigkeit ausspeien, Cig., Gor., Dol.
27031. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
27032. izbudíti, -ím, vb. pf., Jan., pogl. (v)zbuditi.
27033. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
27034. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
27035. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
27036. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
27037. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
27038. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
27039. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
27040. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
27041. izbúšiti, -bȗšim, vb. pf. convex machen, Cig.
27042. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
27043. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
27044. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
27045. izcel, adv., nam. iz cela, Mik.
27046. izcelẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, Mur.
27047. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
27048. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
27049. izcẹ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. fertig spalten, zerspalten, Mur.
27050. izcepətáti, -ȃm, vb. pf. austrampeln, Cig.
27051. izcẹ́piti, -im, vb. pf. herausspalten: i. kaj iz česa, Cig.
27052. izcę́sati, -am, vb. pf. mit dem Reißen fertig werden, zerreißen, Mur.
27053. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
27054. izcízati, -am, vb. pf. = izcuzati, C.
27055. izcizẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.; sickernd ausfließen: veliko je izcizelo iz posode, jvzhŠt.
27056. izcọ̑prati, -am, vb. pf. = izčarati, Cig.
27057. izcȓpək, -pka, m. der Auszug, das Excerpt, Jan. (H.), nk.
27058. izcŕpiti, -cȓpim, vb. pf. 1) ausschöpfen, pren. erschöpfen, nk.; — 2) = izpisati, excerpieren, nk.; — hs.
27059. izcúcati, -am, vb. pf. heraussaugen: pren. mit Mühe etwas herauskriegen, Cig.
27060. izcurẹ́ti, -ím, vb. pf. ausrinnen, Cig.; veliko vina je iz soda izcurelo, jvzhŠt.
27061. izcurljáti, -ȃm, vb. pf. kleinweise ausrinnen, ausrieseln.
27062. 1. izcúzati, -am, vb. pf. aussaugen.
27063. 2. izcúzati, vb. pf. i. koga iz gugalice, jemanden ausschaukeln, aus der Schaukel schleudern, Cig.
27064. izcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen, Cig.
27065. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
27066. izcvíliti, -im, vb. pf. erwinseln, Cig.
27067. izcvı̑rati, -cvı̑ram, vb. impf. ad izcvreti, Cig.
27068. izcvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.
27069. izcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. durch Prägeln, Kröschen herausbringen: mast i., das Fett aussieden, Cig.
27070. izčákati, -čȃkam, vb. pf. abwarten, auswarten, Mur., Cig.; ni ga izčakati, er läßt lange auf sich warten, Z.
27071. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
27072. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
27073. izčárati, -am, vb. pf. hervorzaubern, Cig.; i. iz koga kaj, jemandem etwas abhexen, Cig.
27074. izčəčkáti, -ȃm, vb. pf. ausschmieren, Cig.
27075. izčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. ausputzen, Z.; reinigend entfernen: žitu bilke in klase (na rešetih) do čistega izčediti, Ravn. (Abc.).
27076. izčeljustáti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, ausschwatzen, Cig.
27077. izčepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Hocken beendigen: čakaj, da se mače izčepi, = warte, bis ihm das Schmollen, der Eigensinn vergeht, Dol., Z.
27078. izčésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen herausbringen, auskämmen; i. si prah iz las.
27079. izčesávati, -am, vb. impf. ad izčesati, Cig.
27080. izčȇsək, -ska, m. izčeski, kar pri česanju na česalu ostane, der Kämmling, Cig.
27081. izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
27082. izčíniti, -čı̑nim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.
27083. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
27084. izčinjávati, -am, vb. impf. = izčinjati, Št.- C.
27085. izčı̑nžati, -am, vb. pf., Dict., Dol., BlKr.; pogl. izčimžati.
27086. izčínžiti, -čı̑nžim, vb. pf., pogl. izčimžiti.
27087. izčı̑rica, f. ein Bläschen, eine Wimmer an der Zunge, C.; — prim. čir.
27088. izčístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen, ausputzen, purificieren: vino i., klären; i. se, rein werden; vino se je izčistilo, der Wein ist klar geworden; — purgieren (durch Abführmittel), Cig.
27089. izčíšča, f. die Reinigung, Mur.
27090. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
27091. izčiščeváti, -ȗjem, vb. impf. = izčiščati, Jan.
27092. izčítati, -am, vb. pf. zuende lesen, Cig.
27093. izčǫ́hati, -am, vb. pf. 1) auskratzen, Z.; — 2) zerkratzen, Jan. (H.).
27094. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
27095. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
27096. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
27097. izčrẹpováti, -ȗjem, vb. impf. = izčrepavati, Jan.
27098. izčrpáti, -pȃm, vb. pf. erschöpfen, erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
27099. ìzda, adv. 1) auch, jetzt, noch, Habd., ogr.- Mik.; Moj mladi sin še izda spi, Npes.-Vraz; — 2) gerade jetzt, bald, C.
27100. izdȃčək, -čka, m. 1) = izdatek, C.; — 2) die Ergiebigkeit, ogr.- C.

   26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani