Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.948-27.047)

  1. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  2. izbę̑rsiti se, -im se, vb. pf. = izbersati se: vino se je izbersilo, Ist.- Levst. (Rok.).
  3. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
  4. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
  5. izbẹ́žati, -ím, vb. pf. = ubežati, entfliehen.
  6. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
  7. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
  8. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
  9. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
  10. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
  11. izbiráč, m. der Ausklauber, Cig.; — der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  12. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
  13. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
  14. izbíravəc, -vca, m. der Klauber, der Aussucher, Cig.; der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  15. izbı̑rək, -rka, m. das Ausklaubsel, pl. izberki, der Ausschuss, der Auswurf.
  16. izbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., Cig. (T.); i. um, den Verstand schärfen, Cig.
  17. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
  18. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
  19. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
  20. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
  21. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
  22. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
  23. izbljeváti, * -bljújem, vb. pf. = izbljuvati, Cig., Jan.
  24. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
  25. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
  26. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
  27. ı̑zbnica, f. die Zimmerpflanze, Cv.
  28. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
  29. izbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. verhallen, Z.
  30. izbobnjáriti, -ȃrim, vb. pf. = izbobnati, ogr.- C.
  31. izbǫ̑bnjati, -am, vb. pf. = izbobnati, Mur.
  32. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
  33. izbǫ̑čki, adv. seitwärts, Hal.- C.; i. gledati, scheel, verschmitzt blicken, vzhŠt.- C.; — prim. bok.
  34. izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
  35. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
  36. izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.- Cig. (T.).
  37. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
  38. izbòk, -bóka, m. die Ausbauchung, die convexe Form, Z.
  39. izbókati, -am, vb. pf. convex machen, auswölben, Mur., Z.; izbokan = bokast, Cig.
  40. izbókəł, -kla, adj. convex, Jan., UčT.; — prim. vzbokel.
  41. izbókniti, -bǫ̑knem, vb. pf. = izbokati: izboknjen = izbokel, Jan., nk.
  42. izbolẹ́hati, -am, vb. pf. die Kränklichkeit überstehen, Z.; aussiechen, Cig.
  43. izbolẹ́ti, -ím, vb. pf., Levst. (Nauk), Vrt.; nam. zboleti.
  44. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
  45. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
  46. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
  47. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
  48. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
  49. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
  50. izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost ( chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
  51. izbǫ̑rnik, m. der Wähler, der Wahlherr, Cig., Jan.; knez izbornik, der Kurfürst, Cig.
  52. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
  53. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
  54. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
  55. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
  56. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
  57. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
  58. izbrázditi, -im, vb. pf. = izorati, jvzhŠt.
  59. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
  60. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
  61. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
  62. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
  63. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
  64. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
  65. izbrı̑s, m. die Löschung, die Abschreibung, Cig., DZ.; — izbris prizadete razžalitve, die Tilgung einer verursachten Beleidigung, DZ.
  66. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
  67. izbrisávati, -am, vb. impf. = izbrisovati.
  68. izbrı̑sək, -ska, m. die Löschung, Cig., M.
  69. izbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izbrisati: auswischen, löschen, tilgen.
  70. izbrisovȃvəc, -vca, m. der Tilger, Cig.
  71. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
  72. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
  73. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
  74. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
  75. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
  76. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
  77. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
  78. izbrȗh, m. das Hervorbrechen, der Ausbruch, Šol., nk.
  79. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
  80. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
  81. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
  82. 1. izbrúsiti, -im, vb. pf. 1) ausschleifen: i. škrbo; — abwetzen: i. črevlje, die Stiefel abgehen, i. se, sich abwetzen, Cig.; — 2) fertig schleifen: i. nože.
  83. 2. izbrúsiti, -im, vb. pf. mit Heftigkeit ausspeien, Cig., Gor., Dol.
  84. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
  85. izbudíti, -ím, vb. pf., Jan., pogl. (v)zbuditi.
  86. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
  87. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
  88. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
  89. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  90. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
  91. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
  92. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  93. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
  94. izbúšiti, -bȗšim, vb. pf. convex machen, Cig.
  95. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
  96. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
  97. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
  98. izcel, adv., nam. iz cela, Mik.
  99. izcelẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, Mur.
  100. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.

   26.448 26.548 26.648 26.748 26.848 26.948 27.048 27.148 27.248 27.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA