Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.848-26.947)

  1. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
  2. ı̑skrež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  3. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  4. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  5. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
  6. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
  7. iskrọ̑st, f. die Feurigkeit, die Munterkeit, Jan. (H.).
  8. iskrovȃbəc, -bca, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  9. ı̑spa, f. der Dachboden, Cig.; na ispi, auf dem Dachboden, Dol.; Ljuba na ispi stala, Na zvezdice gledala, Npes.-K.; — das Obergeschoss: Šla sta na ispe visoke Odpérat line široke, Npes.-K.; — prim. izba.
  10. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
  11. isteljnik, m. = isteje, C.
  12. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  13. istenik, m. = isteje, C.
  14. istenjak, m. = isteje, C.
  15. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
  16. isti, f. pl. die Stangen oberhalb des Herdes, zum Trocknen des Holzes, Blc.-C.; na "isteh" se drva suše, C.; — prim glisti.
  17. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
  18. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
  19. ı̑stinəc, -nca, m. der Wahrheitsfreund, ogr.- Mik.
  20. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  21. istiník, m. = istinec, Mur.
  22. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
  23. ı̑stje, n. = isteje, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
  24. ístje, -stij, f. pl. = isteje, Lašče- Erj. (Torb.); nad, med istjami, C.; die Wölbung über der Ofenmündung: saje so se v istjah vnele, Ig (Dol.).
  25. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
  26. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
  27. istočȃsje, n. der Synchronismus, Jan.
  28. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
  29. istolę́žən, -žna, adj. gleichliegend, Cel. (Geom.).
  30. istolíčən, -čna, adj. gleichförmig, Z.
  31. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
  32. istolìk, -líka, adj. gleichförmig, Cig. (T.).
  33. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
  34. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
  35. istopìs, -písa, m. das Pare, Cig., DZ.
  36. istotoplica, f. die Isotherme, Cig. (T.).
  37. istovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenoss, Jan.
  38. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
  39. istovę́titi, -ę̑tim, vb. impf. identificieren, Cig. (T.).
  40. istoviti, -im, vb. impf. identisch machen, identificieren: i. koga s kom, Cig. (T.).
  41. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  42. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
  43. išterəc, -rca, m., Jan.; pogl. šterc.
  44. ìtak, adv. 1) ohnehin, SlGosp.- C., jvzhŠt.; — für alle Fälle, Ščav.- C.; — 2) = vendar, dennoch, doch, vzhŠt.- C.; učil se je slabo, ali je dobival itak prvi red, LjZv.; — 3) wieder, Mur., ogr.- C.
  45. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
  46. iv, m. = ivje, inje, Rez.- C.
  47. ivák, m. die männliche Sahlweide, Fr.- C.
  48. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  49. ivȃnjščica, f. 1) = kresnica, der Leuchtkäfer, der Johanniskäfer (lampyris noctiluca), Cig., Erj. (Ž.); — 2) die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Notr.- Erj. (Torb.); — neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  50. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  51. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
  52. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
  53. ivę̑rčək, -čka, m. dem. iverec.
  54. ivę̑rəc, -rca, m. dem. iver, C.
  55. ivę̑rək, -rka, m. dem. iver, Cig., Jan.
  56. ivę̑rje, n. coll. Holzsplitter, der Abschlag beim Behacken und Zimmern.
  57. ivę̑rščak, m. das Bergholz ( min.), Cig. (T.), C.
  58. ivír, m. = iver.
  59. ı̑vje, n. der Rauhreif; — prim. inje.
  60. ı̑vnat, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.; ivnato drevje, jvzhŠt.
  61. ı̑vnik, m. der Rauhreif, C., Z.
  62. ivnják, m. = ivak, C.
  63. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
  64. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
  65. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
  66. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
  67. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
  68. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
  69. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
  70. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
  71. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
  72. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  73. izbȃrati, -am, vb. pf. = izprašati, durch Fragen erfahren, Cig.
  74. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
  75. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.
  76. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
  77. izbȃtati, -am, vb. pf. abprügeln, Jan. (H.); — prim. batati.
  78. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
  79. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
  80. izbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. verdummen, Jan. (H.).
  81. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
  82. izbəckáti, -ȃm, vb. pf. = izbecati.
  83. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
  84. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
  85. izbedríti, -ím, vb. pf. = izbedrati, M.; izbedren, hinkend, Dict.
  86. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
  87. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
  88. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
  89. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
  90. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
  91. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
  92. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
  93. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
  94. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
  95. ı̑zbən, -bna, adj. zum Zimmer gehörig: izbna oprava, nk.
  96. izbę̑r, f. na izber, zur Auswahl, Dol.; na i. je dano strankama, es steht beiden Theilen frei, Levst. (Nauk); najkrasnejših šetališč na i., LjZv.
  97. izberáčiti, -ȃčim, vb. pf. durch Betteln erlangen, abbetteln, Cig.
  98. izbẹ́rati, -ẹ̑ram, vb. impf. = izbirati, M., C.
  99. izbę̑rək, -rka, m. = izbirek, C.
  100. izberljı̑vəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).

   26.348 26.448 26.548 26.648 26.748 26.848 26.948 27.048 27.148 27.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA