Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.801-26.900)

  1. instīnkt, m. nagon, der Instinct.
  2. instinktīvən, -vna, adj. instinctmäßig, Cig. (T.).
  3. intabulīrati, -am, vb. pf. vknjižiti, intabulieren.
  4. integrácija, f. die Integration ( math.), Cig. (T.).
  5. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  6. integrālən, -lna, adj. Integral-, integralni račun, die Integralrechnung ( math.), Cig. (T.).
  7. integrovȃnje, n. die Integration ( math.), Cig. (T.); — prim. docelba.
  8. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
  9. inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
  10. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  11. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  12. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  13. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  14. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  15. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  16. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  17. intrigānt, m. spletkar, der Intriguant.
  18. invalīd, m. v službi onemogli vojak, der Invalid.
  19. inventār, -rja, m. popis imovine, das Inventar.
  20. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
  21. 1. ir, m. die Harpune, der Fischstecher, Trbovlje ( Št.)- C.
  22. 2. ir, m. der Wasserabgrund, Z.; pl. iri = globok tolmun, Notr.; — prim. iriti se.
  23. iracijonālən, -lna, adj. nerazložen, irrational ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  24. iradijácija, f. neka optična obmana vsled razne svetlobe, razširjanje slik, die Irradiation ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  25. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
  26. írha, f. = irh, Mur., M.
  27. ı̑rhar, -rja, m. der Weißgerber, Cig., Jan., C.
  28. írhast, adj. weißgegerbt, sämisch; rauchledern, V.-Cig.; irhasto usnje; irhaste hlače, weißlederne (auf der Rauhseite schwarz gefärbte) Hose.
  29. írhovəc, -vca, m. 1) kdor nosi irhaste hlače, Vrt.; — 2) neki kamen: das Bergleder, Cig.
  30. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
  31. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
  32. iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.
  33. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
  34. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
  35. irsa, f. rothbraune Kuh, Fr.- C.; — prim. rusa.
  36. irska, f. rothbraune Kuh, C.; — prim. ruska.
  37. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
  38. 2. irt, m. der Thürpfosten, Kras.
  39. iskȃłnik, m. das Nachschlageregister, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  40. ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.- Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. ( LjZv.).
  41. iskȃvəc, -vca, m. der Sucher, Cig., Jan.; — iskavci in ponujavci (ponudniki), Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); der Bewerber, Cig., DZ.
  42. iskər, adv. knapp neben, Habd.- Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
  43. ískər, iskra, adj. feurig, flink, munter, Jan., Cig. (T.), C.; (o mladeniču), Let. ( Navr.); iskri vranec, Str.; Si 'zbere konj'ča iskrega, Npes.-K.; iskre oči, Jurč.
  44. ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.
  45. iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
  46. iskrenják, m. der Eifrige, der Enthusiast, SlN.
  47. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.
  48. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
  49. ı̑skrež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  50. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  51. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  52. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
  53. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
  54. iskrọ̑st, f. die Feurigkeit, die Munterkeit, Jan. (H.).
  55. iskrovȃbəc, -bca, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  56. ı̑spa, f. der Dachboden, Cig.; na ispi, auf dem Dachboden, Dol.; Ljuba na ispi stala, Na zvezdice gledala, Npes.-K.; — das Obergeschoss: Šla sta na ispe visoke Odpérat line široke, Npes.-K.; — prim. izba.
  57. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
  58. isteljnik, m. = isteje, C.
  59. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  60. istenik, m. = isteje, C.
  61. istenjak, m. = isteje, C.
  62. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
  63. isti, f. pl. die Stangen oberhalb des Herdes, zum Trocknen des Holzes, Blc.-C.; na "isteh" se drva suše, C.; — prim glisti.
  64. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
  65. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
  66. ı̑stinəc, -nca, m. der Wahrheitsfreund, ogr.- Mik.
  67. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  68. istiník, m. = istinec, Mur.
  69. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
  70. ı̑stje, n. = isteje, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
  71. ístje, -stij, f. pl. = isteje, Lašče- Erj. (Torb.); nad, med istjami, C.; die Wölbung über der Ofenmündung: saje so se v istjah vnele, Ig (Dol.).
  72. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
  73. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
  74. istočȃsje, n. der Synchronismus, Jan.
  75. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
  76. istolę́žən, -žna, adj. gleichliegend, Cel. (Geom.).
  77. istolíčən, -čna, adj. gleichförmig, Z.
  78. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
  79. istolìk, -líka, adj. gleichförmig, Cig. (T.).
  80. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
  81. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
  82. istopìs, -písa, m. das Pare, Cig., DZ.
  83. istotoplica, f. die Isotherme, Cig. (T.).
  84. istovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenoss, Jan.
  85. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
  86. istovę́titi, -ę̑tim, vb. impf. identificieren, Cig. (T.).
  87. istoviti, -im, vb. impf. identisch machen, identificieren: i. koga s kom, Cig. (T.).
  88. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  89. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
  90. išterəc, -rca, m., Jan.; pogl. šterc.
  91. ìtak, adv. 1) ohnehin, SlGosp.- C., jvzhŠt.; — für alle Fälle, Ščav.- C.; — 2) = vendar, dennoch, doch, vzhŠt.- C.; učil se je slabo, ali je dobival itak prvi red, LjZv.; — 3) wieder, Mur., ogr.- C.
  92. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
  93. iv, m. = ivje, inje, Rez.- C.
  94. ivák, m. die männliche Sahlweide, Fr.- C.
  95. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  96. ivȃnjščica, f. 1) = kresnica, der Leuchtkäfer, der Johanniskäfer (lampyris noctiluca), Cig., Erj. (Ž.); — 2) die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Notr.- Erj. (Torb.); — neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  97. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  98. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
  99. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
  100. ivę̑rčək, -čka, m. dem. iverec.

   26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA