Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.748-26.847)

  1. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
  2. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
  3. ilovíšče, n. lehmiger Grund, Cig.
  4. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
  5. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
  6. ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
  7. ilustrováti, -ȗjem, vb. impf. z ilustracijami okititi, ilustrovan, illustriert, Cig. (T.), nk.
  8. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
  9. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  10. ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
  11. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
  12. inȃči, adv. = inače, Mur.
  13. ináčiši, adj. = inačešnji, Mik.; — prim. drugačiši.
  14. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
  15. ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
  16. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
  17. inàt, -áta, adj. = inast ( prim. inateti).
  18. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  19. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
  20. ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
  21. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
  22. ı̑ndẹ, adv. = indi, Mur., Cig., C.
  23. īndig, m. = indigo, Cig.
  24. īndigar, -rja, m. der Indigopflanzer, Cig.
  25. īndigo, -ga, m. der Indigo, (neko modro barvilo, lat. indicum), Jan.
  26. indíkcija, f. die Römerzinszahl, die Indiction, Cig. (T.).
  27. indīkt, m. = indikcija, Cig. (T.).
  28. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
  29. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  30. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
  31. ı̑ndod, adv. = inod, drugod, Danj.- Mik.
  32. ı̑ndra, f. der weibliche Unterrock, Z., Gor.- Levst. (Rok.), Dol.; — prim. interfat.
  33. ı̑ndri, adv. = indi, drugje, ogr.- Mik.
  34. ı̑ndrica, f. dem. indra, Gor.- Levst. (Rok.).
  35. indúh, m. großer, ungeschlachter Mann, Dol.
  36. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.
  37. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
  38. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
  39. īngver, -rja, m. der Ingwer; — pogl. imber.
  40. ı̑njast, adj. mit Rauhreif belegt, Mik.
  41. ı̑nje, n. der Rauhreif, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), jvzhŠt., SlGor.
  42. ı̑nod, adv. = drugod, Mik., C.
  43. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  44. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
  45. inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.
  46. inorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, nk.; — stsl.
  47. inostràn, -strána, adj. fremdländisch, nk.; — hs.
  48. inostrȃnəc, -nca, m. der Ausländer, Jan., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  49. inostrȃnski, adj. fremdländisch, exotisch, Cig., Jan., nk.; — hs.
  50. inovę̑rəc, -rca, m. = drugoverec, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — hs.
  51. inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
  52. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  53. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
  54. instīnkt, m. nagon, der Instinct.
  55. instinktīvən, -vna, adj. instinctmäßig, Cig. (T.).
  56. intabulīrati, -am, vb. pf. vknjižiti, intabulieren.
  57. integrácija, f. die Integration ( math.), Cig. (T.).
  58. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  59. integrālən, -lna, adj. Integral-, integralni račun, die Integralrechnung ( math.), Cig. (T.).
  60. integrovȃnje, n. die Integration ( math.), Cig. (T.); — prim. docelba.
  61. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
  62. inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
  63. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  64. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  65. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  66. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  67. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  68. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  69. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  70. intrigānt, m. spletkar, der Intriguant.
  71. invalīd, m. v službi onemogli vojak, der Invalid.
  72. inventār, -rja, m. popis imovine, das Inventar.
  73. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
  74. 1. ir, m. die Harpune, der Fischstecher, Trbovlje ( Št.)- C.
  75. 2. ir, m. der Wasserabgrund, Z.; pl. iri = globok tolmun, Notr.; — prim. iriti se.
  76. iracijonālən, -lna, adj. nerazložen, irrational ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  77. iradijácija, f. neka optična obmana vsled razne svetlobe, razširjanje slik, die Irradiation ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  78. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
  79. írha, f. = irh, Mur., M.
  80. ı̑rhar, -rja, m. der Weißgerber, Cig., Jan., C.
  81. írhast, adj. weißgegerbt, sämisch; rauchledern, V.-Cig.; irhasto usnje; irhaste hlače, weißlederne (auf der Rauhseite schwarz gefärbte) Hose.
  82. írhovəc, -vca, m. 1) kdor nosi irhaste hlače, Vrt.; — 2) neki kamen: das Bergleder, Cig.
  83. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
  84. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
  85. iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.
  86. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
  87. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
  88. irsa, f. rothbraune Kuh, Fr.- C.; — prim. rusa.
  89. irska, f. rothbraune Kuh, C.; — prim. ruska.
  90. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
  91. 2. irt, m. der Thürpfosten, Kras.
  92. iskȃłnik, m. das Nachschlageregister, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  93. ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.- Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. ( LjZv.).
  94. iskȃvəc, -vca, m. der Sucher, Cig., Jan.; — iskavci in ponujavci (ponudniki), Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); der Bewerber, Cig., DZ.
  95. iskər, adv. knapp neben, Habd.- Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
  96. ískər, iskra, adj. feurig, flink, munter, Jan., Cig. (T.), C.; (o mladeniču), Let. ( Navr.); iskri vranec, Str.; Si 'zbere konj'ča iskrega, Npes.-K.; iskre oči, Jurč.
  97. ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.
  98. iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
  99. iskrenják, m. der Eifrige, der Enthusiast, SlN.
  100. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.

   26.248 26.348 26.448 26.548 26.648 26.748 26.848 26.948 27.048 27.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA