Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.701-26.800)

  1. igropı̑səc, -sca, m. dramatischer Schriftsteller, Cig., Jan.
  2. igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
  3. ígrski, adj. Spiel-, Trub.; igrske hiše, Dalm.
  4. íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
  5. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
  6. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
  7. íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
  8. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
  9. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
  10. íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
  11. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
  12. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
  13. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
  14. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
  15. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
  16. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  17. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
  18. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
  19. ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
  20. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
  21. íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.
  22. íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.
  23. ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
  24. íkrica, f. dem. ikra; — kleines flimmerndes Stückchen, die Flitsche, Cig.; — prim. ikra 3).
  25. ikríti se, -ím se, vb. impf. laichen, Mur.; — pogl. drestiti se.
  26. íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
  27. íkrnik, m. der Oolith, Cig. (T.), Frey. (Rok.).
  28. íł, íla, m. der Lehm.
  29. ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.
  30. ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
  31. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
  32. ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
  33. íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
  34. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
  35. ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
  36. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
  37. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
  38. ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.
  39. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  40. ilovàt, -áta, adj. = ilnat, Dalm.
  41. ílovəc, -vca, m. der Lehmboden, Cig., Jan.
  42. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
  43. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
  44. ílovičar, -rja, m. der in Lehm arbeitet, der Lehmer, Cig.
  45. ílovičast, adj. lehmig, C.
  46. ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
  47. ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
  48. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
  49. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
  50. ilovíšče, n. lehmiger Grund, Cig.
  51. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
  52. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
  53. ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
  54. ilustrováti, -ȗjem, vb. impf. z ilustracijami okititi, ilustrovan, illustriert, Cig. (T.), nk.
  55. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
  56. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  57. ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
  58. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
  59. inȃči, adv. = inače, Mur.
  60. ináčiši, adj. = inačešnji, Mik.; — prim. drugačiši.
  61. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
  62. ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
  63. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
  64. inàt, -áta, adj. = inast ( prim. inateti).
  65. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  66. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
  67. ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
  68. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
  69. ı̑ndẹ, adv. = indi, Mur., Cig., C.
  70. īndig, m. = indigo, Cig.
  71. īndigar, -rja, m. der Indigopflanzer, Cig.
  72. īndigo, -ga, m. der Indigo, (neko modro barvilo, lat. indicum), Jan.
  73. indíkcija, f. die Römerzinszahl, die Indiction, Cig. (T.).
  74. indīkt, m. = indikcija, Cig. (T.).
  75. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
  76. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  77. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
  78. ı̑ndod, adv. = inod, drugod, Danj.- Mik.
  79. ı̑ndra, f. der weibliche Unterrock, Z., Gor.- Levst. (Rok.), Dol.; — prim. interfat.
  80. ı̑ndri, adv. = indi, drugje, ogr.- Mik.
  81. ı̑ndrica, f. dem. indra, Gor.- Levst. (Rok.).
  82. indúh, m. großer, ungeschlachter Mann, Dol.
  83. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.
  84. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
  85. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
  86. īngver, -rja, m. der Ingwer; — pogl. imber.
  87. ı̑njast, adj. mit Rauhreif belegt, Mik.
  88. ı̑nje, n. der Rauhreif, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), jvzhŠt., SlGor.
  89. ı̑nod, adv. = drugod, Mik., C.
  90. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  91. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
  92. inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.
  93. inorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, nk.; — stsl.
  94. inostràn, -strána, adj. fremdländisch, nk.; — hs.
  95. inostrȃnəc, -nca, m. der Ausländer, Jan., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  96. inostrȃnski, adj. fremdländisch, exotisch, Cig., Jan., nk.; — hs.
  97. inovę̑rəc, -rca, m. = drugoverec, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — hs.
  98. inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
  99. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  100. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).

   26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA