Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.648-26.747)

ídəc, -dca, m. = hodec, C.
idēja, f. misel, die Idee.
identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
idijōt, m. nevednež, der Idiot.
idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
idǫ̑čki, adv. = gredoč, kajk.- Mik.
íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
igavəc, -vca, m. pokvarjeno iz: jaglec, Rodik- Erj. (Torb.).
ígəlj, -glja, m. eine Art Joch, (Kopfjoch?), Z.
ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
ígəłski, adj. Nadel-, Mur.
igę̑sarica, f. verižica, ki veže igo na oje, (igeserica) Bolc- Erj. (Torb.); — prim. igo.
ígəv, -gve, f. eine Art Jochholz, Jan., Mik.
ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
iglár, -rja, m. 1) der Nadler, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Nadelbüchse, M., Soška dol.- Erj. (Torb.).
iglárski, adj. Nadler-, Mur.; iglarsko blago, die Nadlerware, Cig., Jan.
íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.
iglàt, -áta, adj. voll Nadeln, M., Z.
íglavəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.
iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
iglı̑čar, -rja, m. der Nadler, Cig., M.
iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
iglovníca, f. = igelnica, M.
igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).
igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
igrȃčar, -rja, m. kdor igrače prodaja: der Puppenkrämer, Cig.
igrȃčarica, f. die Puppenkrämerin, Cig.
igráčica, f. 1) dem. igrača; — 2) igračíca, die Spielerin, Z.; — die Schauspielerin, die Actrice, Jan.
igralíšče, n. der Spielplatz, Mur., Cig., nk.
igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
igrȃvəc, -vca, m. der Spieler; hud i., ein großer Spieler, Cig.; — gledališki i., der Schauspieler, Cig., Jan., nk.
igrȃvstvọ, n. das Spielwesen, Cig.; — gledališko i., das Schauspielerthum, Cig.
igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.
igrẹ́vati, -am, vb. impf. zu spielen pflegen, Mik., Vrt.; ( nam. igravati).
ígrica, in: igricà, f. dem. igra, das Spielchen; — das Dramolet, Cig. (T.).
igrìv, -íva, adj. spielend: igrive sapice so prinašale novico, Zv.; Igrive črede se paso nam v travi, Jurč.
igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
igropı̑səc, -sca, m. dramatischer Schriftsteller, Cig., Jan.
igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
ígrski, adj. Spiel-, Trub.; igrske hiše, Dalm.
íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.
íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.
ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
íkrica, f. dem. ikra; — kleines flimmerndes Stückchen, die Flitsche, Cig.; — prim. ikra 3).
ikríti se, -ím se, vb. impf. laichen, Mur.; — pogl. drestiti se.
íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
íkrnik, m. der Oolith, Cig. (T.), Frey. (Rok.).
íł, íla, m. der Lehm.
ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.
ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.
ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
ilovàt, -áta, adj. = ilnat, Dalm.
ílovəc, -vca, m. der Lehmboden, Cig., Jan.
ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
ílovičar, -rja, m. der in Lehm arbeitet, der Lehmer, Cig.
ílovičast, adj. lehmig, C.
ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.

26.148 26.248 26.348 26.448 26.548 26.648 26.748 26.848 26.948 27.048

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA