Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.601-26.700)

  1. hvȃlež, m. 1) der lästige Lobredner, Z.; — 2) der Prahler, Cig.
  2. hvalę́žən, -žna, adj. 1) dankbar; h. biti komu za kaj; h. o nauku Vrt.; — 2) = hvalen (Lob-): hvaležna pesen, Trub.
  3. hválica, f. dem. hvala; kleines Lob, Dict., Zora; na hvalico kupiti, auf das Lob hin kaufen, C.
  4. hvalı̑čar, -rja, m. = hvalisavec, Levst. (Zb. sp.).
  5. hvalı̑sar, -rja, m. = hvalisavec, ZgD.
  6. hvalísati, -am, vb. impf. lobhudeln, übermäßig loben, herausstreichen, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  7. hvalísavəc, -vca, m. der Lobhudler, Cig., Jan.
  8. hvalisȗn, m. der Lobhudler, Cig.
  9. hvalı̑telj, m. der Lober, der Lobredner, Mur., Jan., nk.; sam svoj h., kajk.- Valj. (Rad).
  10. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
  11. hvalı̑vəc, -vca, m. der Lober, der Lobredner, der Rühmer, Cig., Jan., C., nk.
  12. hvȃłnica, f. 1) das Loblied, Cig., Jan.; die Hymne, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Danklied, Jan.
  13. hvȃłnik, m. der Lobredner, Mur.
  14. hváłnost, f. die Löblichkeit, Mur., nk.; — nav. hvalnost.
  15. hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
  16. hvalopẹ̀v, -pẹ́va, m. zahvalni spev, der Dankgesang, Cig.
  17. hvalopẹ̑vəc, -vca, m. der Lobsinger, Cig.
  18. hvalopìs, -písa, m. die Lobschrift, Jan., Cig. (T.).
  19. hvalopı̑səc, -sca, m. der Panegyriker, Jan.
  20. hvalospẹ̀v, -spẹ́va, m. der Lobgesang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  21. hvalovı̑t, adj. lobreich, Cig., Jan.; — löblich, Mur., Jan.
  22. hvalovítən, -tna, adj. berühmt, C.; — löblich, Guts.- Cig.
  23. hvalovrẹ́dən, -dna, adj. = hvale vreden, Mur., Cig.
  24. hvaložéljən, -ljna, adj. lobsüchtig, Mur., (hvaleželen), Guts.
  25. hvalȗn, m. der übermäßig Lobende, Cig.
  26. hvastáč, m. der Prahler, V.-Cig.
  27. hvastáti, -ȃm, vb. impf. prahlen, V.-Cig., C.; — prim. hlastati.
  28. hvastȃvəc, -vca, m. der Prahler, Kast.- C.
  29. hvȃt, m. 1) = seženj, vzhŠt.- C.; — 2) der Griff (pri glasbi), Cig. (T.); na vse hvate, so viel man umfassen kann, Zora.
  30. hvatáč, m. der Greifer, Cig.
  31. hvatȃn, m. črni h., der Klammeraffe, Cig.
  32. hvátati, -am, vb. impf. greifen, haschen, Cig., Jan., Hal., Fr.- C.; — betasten, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  33. hvátiti, hvȃtim, vb. pf. = prijeti, Cig., Jan.; — hs.?
  34. hvǫ̑st, m. 1) der Schweif, Let., Vrt., SlN. ( stsl.); — 2) der Traubenkamm (= repek): pleve, prazno klasovje ino hvosti ali ozobki človeškega uka, Krelj, ( "Traben und Spreu menschlicher Lehre", Spang.).
  35. hvǫ̑sta, f. = hosta 3): Vsak drugačno hvosto meša, Levst. (Zb. sp.).
  36. hvǫ̑šč, m. 1) der Stachelhalm (equisetum), Cig., Jan.; — 2) der Strohwisch, Danj.- Mik.
  37. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
  38. ì, conj. 1) = in, Jan., Mik., nk., ogr., kajk.; — 2) auch, selbst, Jan., ogr., kajk., nk.; — 3) i — i, sowohl — als auch, Jan., nk.
  39. ībis, m. der Ibis (ibis religiosa), Erj. (Ž.).
  40. iblájtar, -rja, m. der Zollwächter; — iz nem. "Ueberreiter", Kr.
  41. iblájtarčək, -čka, m. dem. iblajtar: šli so za pisarčke in iblajtarčke, LjZv.
  42. íbovəc, -vca, m. neka iba (iva), ki je veča od navadne, C.
  43. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
  44. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
  45. ideāl, m. vzor, das Ideal.
  46. idealīst, m. kdor je za vzore vnet, der Idealist.
  47. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
  48. ídəc, -dca, m. = hodec, C.
  49. idēja, f. misel, die Idee.
  50. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
  51. idijōt, m. nevednež, der Idiot.
  52. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
  53. idǫ̑čki, adv. = gredoč, kajk.- Mik.
  54. íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
  55. igavəc, -vca, m. pokvarjeno iz: jaglec, Rodik- Erj. (Torb.).
  56. ígəlj, -glja, m. eine Art Joch, (Kopfjoch?), Z.
  57. ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
  58. ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
  59. ígəłski, adj. Nadel-, Mur.
  60. igę̑sarica, f. verižica, ki veže igo na oje, (igeserica) Bolc- Erj. (Torb.); — prim. igo.
  61. ígəv, -gve, f. eine Art Jochholz, Jan., Mik.
  62. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
  63. iglár, -rja, m. 1) der Nadler, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Nadelbüchse, M., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  64. iglárski, adj. Nadler-, Mur.; iglarsko blago, die Nadlerware, Cig., Jan.
  65. íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.
  66. iglàt, -áta, adj. voll Nadeln, M., Z.
  67. íglavəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
  68. iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.
  69. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
  70. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
  71. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
  72. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
  73. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
  74. iglı̑čar, -rja, m. der Nadler, Cig., M.
  75. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
  76. iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
  77. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  78. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  79. iglovníca, f. = igelnica, M.
  80. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
  81. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
  82. 2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
  83. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
  84. ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
  85. igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).
  86. igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
  87. igrȃčar, -rja, m. kdor igrače prodaja: der Puppenkrämer, Cig.
  88. igrȃčarica, f. die Puppenkrämerin, Cig.
  89. igráčica, f. 1) dem. igrača; — 2) igračíca, die Spielerin, Z.; — die Schauspielerin, die Actrice, Jan.
  90. igralíšče, n. der Spielplatz, Mur., Cig., nk.
  91. igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  92. igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
  93. igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
  94. igrȃvəc, -vca, m. der Spieler; hud i., ein großer Spieler, Cig.; — gledališki i., der Schauspieler, Cig., Jan., nk.
  95. igrȃvstvọ, n. das Spielwesen, Cig.; — gledališko i., das Schauspielerthum, Cig.
  96. igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.
  97. igrẹ́vati, -am, vb. impf. zu spielen pflegen, Mik., Vrt.; ( nam. igravati).
  98. ígrica, in: igricà, f. dem. igra, das Spielchen; — das Dramolet, Cig. (T.).
  99. igrìv, -íva, adj. spielend: igrive sapice so prinašale novico, Zv.; Igrive črede se paso nam v travi, Jurč.
  100. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.

   26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA