m (26.501-26.600)

26501. hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
26502. hudobnják, m. = hudobnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
26503. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
26504. hudočı̑nstvọ, n. = hudodejstvo, Mur.
26505. hudodẹ̑jəc, -jca, m. der Missethäter, nk.
26506. hudodẹ̑jski, adj. verbrecherisch, criminell, Jan.
26507. hudodẹ̑jstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Jan., C., nk.
26508. hudodẹ̑łəc, -łca, m. = hudodelnik, Cig., Jan.; Bog tepe hudodelce po hudodelcih, Ravn.; naj ne mamijo hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, Levst. (Nauk).
26509. hudodẹ́liti, -dẹ̑lim, vb. impf. Uebelthaten begehen, böse handeln, freveln, Mur., Jan., C., Ravn.
26510. hudodẹ̑łnica, f. die Missethäterin, die Verbrecherin, Cig., Jan., nk.
26511. hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad), nk.
26512. hudodẹ̑łski, adj. übelthäterisch, verbrecherisch, Mur., Cig., Jan.
26513. hudodẹ̑lstvən, -stvəna, adj. criminell, Cig.
26514. hudodẹ̑lstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; slediti vsako h., Levst. (Nauk); h. umora, tatvine, nk.
26515. hudodẹłstvováti, -ȗjem, vb. impf. Missethaten, Verbrechen verüben, Zora.
26516. hudoglę̑dəc, -dca, m. hudogled človek, Valj. (Rad).
26517. hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
26518. hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
26519. hudoklę̑tnik, m. der arge Flucher, C.
26520. hudolès, -lẹ́sa, m. = hudobika, Z.
26521. hudolẹ́sovina, f. = hudobika, Z.; — der Hartriegel (cornus sanguinea), M., Rib.- C., Lašče- Erj. (Torb.).
26522. hudolẹ́tən, -tna, adj. missjährig, Z.; — mager (o živini in človeku), Gor.
26523. hudolẹ̑tnež, m. magerer Mensch, nk.
26524. hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.- C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.- C.
26525. hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.- C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.- C.
26526. hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.- C.; (po lat. maledicere).
26527. hudorẹ́kati, -am, vb. impf. ad hudoreči, C.
26528. hudọ̑st, f. die Schlimmheit, die Schärfe, Cig.
26529. hudoȗrəc, -rca, m. = hudournik, C.
26530. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
26531. hudovȃnje, n. der Aerger, Cig.; das Schmälen: h. in groženje inženirjevo, Jurč.
26532. hudováti se, -ȗjem se, vb. impf. böse sein, sich ereifern, sich ärgern; h. se nad kom, über jemanden ungehalten, erbittert sein, Cig., C., Ravn.- Jan. (Slovn.); h. se na koga, jemanden beschimpfen, C.; einen übel anlassen, Cig., C.; kdor nima druzega dela, pa se ob mene huduje (schmält auf mich), Jurč.; tudi h. koga: Pasterke in pasterkinje Bo hud'vala mačeha, Slom.
26533. hudovı̑t, adj. schlimm, schädlich, Nov.- C.
26534. hudovı̑tost, f. die Schlimmheit, C.
26535. hudovítovina, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Cig.
26536. hudovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Uebelwollende, Cig., C.; der Boshafte, Jan.
26537. hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
26538. hudovǫ̑ljnež, m. der Böswillige, der Uebelgesinnte, Cig., C., M.
26539. hudovǫ̑ljnik, m. der Böswillige, Z.; schelmischer Mensch, Cig.
26540. hudovǫ́ljnost, f. 1) die Böswilligkeit, der Argsinn, Cig., ogr.- M.; — 2) der Missmuth, Jan.
26541. hudovoščljìv, -íva, adj. schadenfroh (hudovǫ́ščljiv), Mur.
26542. hudožȇljnik, m. der Uebelwollende, M.
26543. hudožı̑vnik, m. der mühselig Lebende, Notr.
26544. huhȃłka, f. = gugalica, die Schaukel, Št.- C.; — die Hängematte, Valj. (Rad).
26545. huhati, -am, vb. impf. = gugati, C.
26546. huhnjáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. hohnjati.
26547. huhorica, f. der Sturmwind, C.; — prim. hohorin.
26548. huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.
26549. huhúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šešuriti se, šopiriti se, Blc.-C.
26550. hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.- C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid- Erj. (Torb.).
26551. hujȃva, f. das Elend, das Missgeschick, die Drangsal, ZgD., Polj.
26552. hujeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = hudovati se, sich ärgern, Tolm.- Štrek. (Let.).
26553. hujkáč, m., Jan., pogl. hupkač.
26554. hujskáč, m. der Hetzer; — pogl. huskač.
26555. hȗjskati, -am, vb. impf. hetzen; — pogl. huskati.
26556. hújstiti, -im, vb. impf., jvzhŠt., pogl. hustiti.
26557. hȗjšanje, n. 1) das Verschlimmern; — 2) das Abmagern.
26558. hȗjšati, -am, vb. impf. 1) verschlimmern, h. se, sich verschlimmern; — 2) ärgern, Aegernis geben, M., Z.; — 3) mager machen, zehren: bolezen ga hujša, Cig.; — h. se, mager werden, Cig.; — 4) intr. hujšati, mager werden, hagern, Cig., Jan., M.
26559. hȗk, m. 1) der Hauch, Cig.; — 2) das Geräusch, Rez.- C.
26560. húka, f. der Tumult, der Lärm: huka in buka, SlN., Vrt., Zv., Erj. (Izb. sp.).
26561. hukáč, m. der Puster, Cig.
26562. hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
26563. hȗkež, m. der Haucher: sv. Lukež v roke hukež, Lašče- Erj. (Torb.).
26564. húkniti, hȗknem, vb. pf. 1) hauchen, Cig.; h. v zrcalo, Vrt.; — 2) aufschreien, aufächzen, Bes.
26565. 1. húla, f. der Bug, Gor.- Mik., Valj. (Rad); — prim. hil.
26566. 2. húla, f. die Beschimpfung, Slom.- C.; — hs.
26567. húlati, -am, vb. impf. verspotten: h. koga, C.; — prim. 2. hula.
26568. húlavəc, -vca, m. der Trotzkopf, Mur.
26569. hȗłba, f. der Tadel, C.; — prim. 2. huliti.
26570. hȗlež, m. 1) der Trotzkopf, Mur.; — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
26571. 1. húliti, hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.- C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.- C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.- C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.
26572. 2. húliti, -im, vb. impf. tadeln, missbilligen, lästern, Cig., C.; oni hulijo, česar ne razumejo, Cv.; — hs.
26573. 3. húliti, -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.- C.; — prim. fuliti.
26574. hulı̑vəc, -vca, m. kdor se huli, Levst. (Zb. sp.); — prim. 1. huliti 2).
26575. 1. húljenje, n. 1) das Sichducken, Valj. (Rad); duckmäuserisches Benehmen, die Verstellung, Cig.
26576. húntati, -am, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Jan., Ist.- C.
26577. hupáč, m. der Wiedehopf, vzhŠt.- C.
26578. húpati, -pam, -pljem, vb. impf. (den Laut hup hören lassen), schreien, Mik.
26579. hupkáč, m. = hupač, C., Ščav.
26580. hȗrda, f. närrischer, thörichter Mensch (psovka), vzhŠt.- C.
26581. hȗrdež, m. = hurda, C.
26582. hurhurováti, -ȗjem, vb. impf. kaudern (o puranih), ogr.- C.
26583. husár, -rja, m. = huzar, po drug. slov. jezikih- Cig.
26584. huskáč, m. der Hetzer.
26585. hȗskar, -rja, m. = huskač, Cig.
26586. hȗskati, -am, vb. impf. hetzen, Cig., Jan.; nav. hujskati; — prim. bav. huss, huss! ein Ausruf, womit man ein Thier zu hetzen pflegt, an-, auf-hussen, Štrek. (Arch.).
26587. hȗskavəc, -vca, m. = huskač, Cig.
26588. hústiti, -im, vb. impf. hetzen, reizen, M., C.; psa h., C.
26589. hȗš, interj. Zuruf an Schweine, um sie fortzutreiben, BlKr.; — huš huš! (tako se govori po otročje, kadar je mraz).
26590. hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.- C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.
26591. húškniti, hȗšknem, vb. pf. hastig aussprechen, SlN., Nov.
26592. huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
26593. hvał, m. na hval priti, nam. na hvalo p., zustatten kommen: črešnje pridejo na hval, Gor.; črez sedem let vse na hval pride, ("na hval'") Polj.; — pogl. hvala 3).
26594. hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.- C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.
26595. hvalè, -ę́ta, m. der Ruhmredige, der Prahler, V.-Cig., Jan., C., Dol.
26596. hvȃłəc, -łca, m. 1) der Lobredner, Cig., Jan.; — 2) der Ruhmredige, der Prahler, Dalm., ogr.- M.
26597. hvalę́kati, -am, vb. impf. Loblieder singen, ogr.- C.
26598. hváłən, -łna, adj. 1) Lob-, Mur., Cig., Jan.; hvȃlna pesen, das Loblied, das Lobgedicht, Cig., Jan., Krelj; hvalni listi, Lobbriefe, Dalm.; — lobreich, Cig., Jan.; — lobenswert, M., nk.; — 2) = zahvalen, dankbar: v hvalni spomin, C.; Dank-: hvalna nedelja, der Danksonntag, M.; hvalni god, das Dankfest, Ravn.; — govori se nav. hvalən, ne: hvałən.
26599. hvȃleška, f. = hvalivka, Mur.
26600. hvalevrẹ́dnost, f. die Löblichkeit, die Rühmlichkeit, Cig., Jan., nk.

   26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani