Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.348-26.447)

  1. hrod, m., Cig., pogl. hrid.
  2. hrod, f., Guts., Jarn., Mur., pogl. grod f.
  3. hrodəlj, -dlja, m., Cig., pogl. frodelj.
  4. hrodje, n., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. grodje.
  5. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
  6. hronšč, m., ogr.- C., pogl. hrošč.
  7. hròp, hrópa, m. ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  8. hrópati, -pljem, vb. impf. röcheln, schnarchen, Jarn., Jan., C.; — grob lachen, C.
  9. 1. hrópəc, -pca, m. 1) der röchelnd Athmende, Valj. (Rad); — 2) ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  10. 2. hrópəc, -pca, m. = hrustec, der Knorpel, SlGradec- C.
  11. hropẹ̑nje ali: hrópenje, n. das Röcheln; — prim. hropeti in hropsti.
  12. hropẹ́ti, -ím, vb. impf. röcheln, Dict., Cig., C., BlKr.; v prsih hropi, C.
  13. hropljáti, -ȃm, vb. impf. röcheln, Cig.
  14. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
  15. hropòt, -póta, m. das Röcheln, Met., Mik.
  16. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
  17. hrópsti, -pem, vb. impf. röcheln.
  18. hropȗn, m. kleiner Mörser zum Schießen, Mik.
  19. hropúntati, -am, vb. impf. = hropotati, C.
  20. hrost, m. = hrošč, Levst. (Nauk); — ( stsl.).
  21. hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.
  22. hroš, m., Cig., C., pogl. froš.
  23. hrǫ́šč, m. 1) der Käfer, Cig., Jan., Mik.; navadni h., der Maikäfer (melolontha vulgaris), Erj. (Ž.).
  24. hróščəc, -ščəca, m. dem. hrošč, Valj. (Rad).
  25. hrǫ́ščək, -čka, m. dem. hrošč, Jan.
  26. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
  27. hrovȃtič, m. = hrovat 2), hrvatič, C.
  28. hr̀p, hŕpa, m. der Schlag, C.
  29. hŕpa, f. die Masse, der Haufe, die Schar, C., Erj. (Izb. sp.); — hs.
  30. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
  31. hŕpən, -pna, adj. begierig, Mur., C.; — prim. hrepeneti. (?)
  32. hrpiti se, -im se, vb. impf. struppig werden, sich sträuben, C.
  33. hrpótəc, -tca, m. = trpotec, C.
  34. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
  35. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
  36. hŕskati, hȓskam, vb. impf. knirschen, Cig., SlN.
  37. hŕskniti, hȓsknem, vb. pf. einen knarrenden, knisternden Laut hervorbringen, Nov.
  38. hrst, m. knarrendes Geräusch, der Krach, SlN.- C.
  39. hrstáč, m. = hrestač, C.
  40. hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. ( Vest.).
  41. hŕstəlj, -stlja, m. das gemeine Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
  42. hrstẹ́ti, -ím, vb. impf. knastern, C.
  43. hrstkáč, m. = hrestač, C.
  44. hrstljánəc, -nca, m. = hrustanec, Dol.- Mik.
  45. hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz- Pjk. (Črt.)
  46. hŕščati, -ím, vb. impf. = hreščati, Cig., Jan., C., Burg.; stare kosti so mu hrščale in pokale, LjZv.
  47. hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  48. hrščeli, m. pl. die Pferdeschnauze, vzhŠt., ogr.- C.
  49. hršiti se, -im se, vb. impf. = hrpotiti se, sich sträuben, C.; — prim. srh. sršati.
  50. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
  51. hŕtałəc, -łca, m. = rilec, vzhŠt.- C.
  52. hŕtast, adj. hager, mager, vzhŠt., ogr.- C., Danj.- Mik.
  53. hŕtati, -am, vb. impf. schnaufen, C.
  54. hrtíca, f. die Windhündin, Meg., Dict., Cig.
  55. hrtìč, -íča, m. dem. hrt, C.
  56. hrtiti se, -im se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se hrti, Hal.- C.; — prim. srtiti se.
  57. hrúliti, -im, vb. impf. blasen, pfeifen, C.; nevihta hruli, der Sturm pfeift, C.; — prim. fruliti.
  58. hrúniti, hrȗnem, vb. pf. aufrauschen, aufschreien, ogr.- C.
  59. hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.
  60. hrúpa, f. der Wettersturm, vzhŠt.- C.
  61. hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.
  62. hrupȃvəc, -vca, m. = hrustanec, C.
  63. hrȗpəc, -pca, m. = hrustanec, Jan., C.
  64. hrúpən, -pna, adj. lärmend, geräuschvoll, Cig., nk.
  65. hrupẹ̑nje, n. das Lärmen: h. in šumenje, Trub.
  66. hrupetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. poltern, rumpeln, C.; krachen, Guts.
  67. hrupẹ́ti, -ím, vb. impf. lärmen, tumultuieren, Cig., Jan.; vse je zoper eno drugo hrupelo, Trub.; vse mesto hrupi, Dalm.; rauschen, wettern, stürmen, Cig., Jan., C.; — hrupi mi, ich röchle, C.
  68. hrúpiti, -im, vb. impf. 1) = hrupeti, Mur., Cig.; — 2) h. se, = ustiti se, prevzetno govoriti, Koborid- Erj. (Torb.).
  69. hrupljìv, -íva, adj. lärmend, Cig.
  70. hrupljı̑vəc, -vca, m. der Lärmmacher, der Tumultuant, C.
  71. hrȗpnik, m. = hrupljivec, Cig., Jan.
  72. hrupòt, -óta, m. = hrup, C.
  73. hrupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hrup delati, C.
  74. hrȗst, m. 1) das Geräusch von dürren Aesten, C.; — 2) robuster, vierschrötiger Mensch; obogatil ga bo kralj zelo, kdor tega hrusta (Golijata) premaga, Ravn.
  75. hrustančevína, f. die Knorpelsubstanz, Erj. (Som.).
  76. hrustánəc, -nca, m. der Knorpel; ščitasti h., der Schildknorpel, kolobarčasti h., der Ringknorpel, kopitasti h., der Gießbeckenknorpel, (beim Kehlkopf), Erj. (Som.).
  77. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
  78. hrustȃvəc, -vca, m. 1) der Knorpeler, der Nager, Jan.; — 2) der Prahler, Fr.- C.; — der Schreihals, Tolm.; — 3) = hrustanec, Mur., Cig., Mik., Tolm.
  79. hrustȃvka, f. 1) die Knorpelkirsche; — 2) eine Art Birne, M.; — 3) der Knorpelsalat (chondrilla), C., Medv. (Rok.).
  80. hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.- C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.- C.; — neka vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.- C.
  81. hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.- C.
  82. hrústiti se, -im se, vb. impf. 1) sich brüsten, prahlen, Cig., Jan., C., Jurč.; — 2) trotzen, Mur.; — prim. hrostiti se.
  83. hrustljȃnje, n. das Knorpeln, M.
  84. hrustljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, Mur., Cig.
  85. hrústniti, hrȗstnem, vb. pf. einen Knorpellaut hervorbringen, M.
  86. hrúšast, adj. birnförmig, Cig.
  87. hrȗšč, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Cig., Jan., C., svetni h. in trušč, Cv.; ušesni h., das Ohrensausen, Erj. (Som.).
  88. hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
  89. hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
  90. hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos- Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.- C.
  91. hrȗščič, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  92. hrúščiti, -im, vb. impf. rauschen, Mur., Trst. (Let.).
  93. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
  94. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
  95. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
  96. hrúševje, n. coll. Birnbäume, (-ščevje) Met.
  97. hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.- C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
  98. hrȗškast, adj. birnförmig.
  99. hrȗškič, m. ovčje ime, Valj. (Rad).
  100. hrúškov, adj. Birn-, vom Birnbaum; hruškovo deblo.

   25.848 25.948 26.048 26.148 26.248 26.348 26.448 26.548 26.648 26.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA