Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.301-26.400)

  1. hribljàn, -ána, m. der Bergbewohner, C.
  2. hribolȃzəc, -zca, m. der Bergsteiger, Cig., nk.
  3. hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
  4. hríbovəc, -vca, m. der Bergbewohner, der Gebirger; — hribóvec, Valj. (Rad).
  5. hribovı̑t, adj. bergig, hügelreich, Cig., Jan., M., Cig. (T.), C., nk.
  6. hríbovski, adj. Berg-, Gebirgs-; — nach Bergbewohnerart; s hribovskim glasom vpiti, Jurč.
  7. hríbrc, m. dem. hriber; (Imam — obsevati) Vse dolinice ino hribrce, Npes.-Schein.
  8. hríbrčan, m. = hribljan, C.
  9. hríbrnik, m. = hribljan, C.
  10. hrı̑d, m. der Fels, Cig. (T.), C.; die Klippe, C.; — hs.
  11. hridína, f. der Felsenblock, Cig.; pl. hridine, die Felsmassen, Cig. (T.).
  12. hrigrati, -am, vb. impf. schnattern, Jarn.
  13. hrigretáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrigrati, Jarn.
  14. hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).
  15. hripáč, m. der Heisere, der Röchler, Cig., Jan.
  16. hrípanje, n. heiseres Sprechen; — das Röcheln, Cig.; schweres Athmen, Štrek.
  17. hrípati, -pam, -pljem, vb. impf. röcheln, eine heisere Stimme haben; moje grlo hriplje, Trub.
  18. hrípav, adj. heiser; hripav glas, eine rauhe, heisere, krächzende Stimme; — röchelnd, Mur., Cig.
  19. hrípavəc, -vca, m. der Heisere, der Röchelnde, Mur., Cig.
  20. hrípəlj, -plja, m. 1) alter, hüstelnder Mann, C.; — 2) der Nasenscheidewandknorpel, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C., Erj. (Som.).
  21. hripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hripati, Cig.
  22. hripẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser sein, Dict.
  23. hriplẹ́ti, -im, vb. impf. = hripeti, Dict.
  24. hripòt, -óta, m. die Heiserkeit, Mik.; — röchelndes Athmen, M.
  25. hripotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hripetati, hripati, C., M.
  26. hripotljı̑vəc, -vca, m. = hripavec, Valj. (Rad).
  27. hripútati, -am, vb. impf. = hripotati, Valj. (Rad).
  28. hr̀k, hŕka, m. 1) der mit Räuspern verbundene Husten, C.; — 2) = hrček 3), Mur.
  29. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
  30. hŕkavəc, -vca, m. der Schnarcher, Mur., Jan., C.
  31. hŕkavka, f. die Schnarcherin, Mur.
  32. hŕkəlj, -klja, m. = hrakelj, Cig., Jan.
  33. hȓkež, m. der Schnarcher, Guts.
  34. hŕkniti, hȓknem, vb. pf. 1) sich räuspern, M.; — 2) einen Schnarchlaut von sich geben, Jan.
  35. hrləc, -lca, m. der Rüssel, die Schnauze, das Maul, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; kobila s suhim hrlcem ("hrlecem"), SlN.; — iz rlec, nam. rilec, C.
  36. hrlẹ́ti, -im, vb. impf. = frleti, C.
  37. hŕliti, -im, vb. impf. schnarchen, Cig., Jan., C.; — röcheln, C.
  38. hrlȗjati se, -am se, vb. impf. = goniti se (o kobili), Valj. (Rad).
  39. 1. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schnarchlaut von sich geben, Z.; aufröcheln, Cig.; h. in umreti, Cig.
  40. 2. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schlag versetzen, C., ( nam. hrpniti).
  41. hrnjati, -am, vb. impf. schnarchen, schnurren, Cig.; maček začne hrnjati, SlN.
  42. hrnjavəc, -vca, m. 1) der Schnarcher, Z.; — 2) die Pferdeschnauze, Hal.- C.
  43. hrnjǫ́liti, -ǫ̑lim, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., SlGor.- C.
  44. hrnjúcati, -ȗcam, vb. impf. röcheln, C.
  45. hrǫ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen oder ein ähnliches Geräusch, wie beim Nagen hervorbringen, C.; — prim. hrbati, holbati.
  46. hrǫ́bəc, -bca, m. der Nager, Jan.
  47. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
  48. hrod, m., Cig., pogl. hrid.
  49. hrod, f., Guts., Jarn., Mur., pogl. grod f.
  50. hrodəlj, -dlja, m., Cig., pogl. frodelj.
  51. hrodje, n., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. grodje.
  52. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
  53. hronšč, m., ogr.- C., pogl. hrošč.
  54. hròp, hrópa, m. ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  55. hrópati, -pljem, vb. impf. röcheln, schnarchen, Jarn., Jan., C.; — grob lachen, C.
  56. 1. hrópəc, -pca, m. 1) der röchelnd Athmende, Valj. (Rad); — 2) ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  57. 2. hrópəc, -pca, m. = hrustec, der Knorpel, SlGradec- C.
  58. hropẹ̑nje ali: hrópenje, n. das Röcheln; — prim. hropeti in hropsti.
  59. hropẹ́ti, -ím, vb. impf. röcheln, Dict., Cig., C., BlKr.; v prsih hropi, C.
  60. hropljáti, -ȃm, vb. impf. röcheln, Cig.
  61. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
  62. hropòt, -póta, m. das Röcheln, Met., Mik.
  63. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
  64. hrópsti, -pem, vb. impf. röcheln.
  65. hropȗn, m. kleiner Mörser zum Schießen, Mik.
  66. hropúntati, -am, vb. impf. = hropotati, C.
  67. hrost, m. = hrošč, Levst. (Nauk); — ( stsl.).
  68. hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.
  69. hroš, m., Cig., C., pogl. froš.
  70. hrǫ́šč, m. 1) der Käfer, Cig., Jan., Mik.; navadni h., der Maikäfer (melolontha vulgaris), Erj. (Ž.).
  71. hróščəc, -ščəca, m. dem. hrošč, Valj. (Rad).
  72. hrǫ́ščək, -čka, m. dem. hrošč, Jan.
  73. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
  74. hrovȃtič, m. = hrovat 2), hrvatič, C.
  75. hr̀p, hŕpa, m. der Schlag, C.
  76. hŕpa, f. die Masse, der Haufe, die Schar, C., Erj. (Izb. sp.); — hs.
  77. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
  78. hŕpən, -pna, adj. begierig, Mur., C.; — prim. hrepeneti. (?)
  79. hrpiti se, -im se, vb. impf. struppig werden, sich sträuben, C.
  80. hrpótəc, -tca, m. = trpotec, C.
  81. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
  82. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
  83. hŕskati, hȓskam, vb. impf. knirschen, Cig., SlN.
  84. hŕskniti, hȓsknem, vb. pf. einen knarrenden, knisternden Laut hervorbringen, Nov.
  85. hrst, m. knarrendes Geräusch, der Krach, SlN.- C.
  86. hrstáč, m. = hrestač, C.
  87. hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. ( Vest.).
  88. hŕstəlj, -stlja, m. das gemeine Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
  89. hrstẹ́ti, -ím, vb. impf. knastern, C.
  90. hrstkáč, m. = hrestač, C.
  91. hrstljánəc, -nca, m. = hrustanec, Dol.- Mik.
  92. hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz- Pjk. (Črt.)
  93. hŕščati, -ím, vb. impf. = hreščati, Cig., Jan., C., Burg.; stare kosti so mu hrščale in pokale, LjZv.
  94. hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  95. hrščeli, m. pl. die Pferdeschnauze, vzhŠt., ogr.- C.
  96. hršiti se, -im se, vb. impf. = hrpotiti se, sich sträuben, C.; — prim. srh. sršati.
  97. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
  98. hŕtałəc, -łca, m. = rilec, vzhŠt.- C.
  99. hŕtast, adj. hager, mager, vzhŠt., ogr.- C., Danj.- Mik.
  100. hŕtati, -am, vb. impf. schnaufen, C.

   25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA