Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (26.101-26.200)

  1. hǫ́jkovje, n. der Weißtannenwald, Mur.
  2. hǫ́jkovka, f. neka goba, ki med hojevjem rada raste, Mur.; der Saupilzling, der Schmerling, C.
  3. hǫ̑jnik, m. 1) das Astmesser, eine Hippe, um Nadelholzäste zur Streu abzuhacken, Jarn.; — 2) = hojčje, C.
  4. hȏłbati, -bam, vb. impf. hohl ausnagen: sršeni n. pr. sadje, miši repo holbajo, vzhŠt.- C.; — pogl. globati.
  5. hołbljáti, -ȃm, vb. impf. klein zernagen, vzhŠt.- C.
  6. hołbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch nagen, vzhŠt.- C.
  7. hołbótəc, -tca, m. = holbotina, vzhŠt.- C.
  8. hołbotína, f. etwas von Mäusen hohl Ausgenagtes ( z. B. eine hohle Rübe u. dgl.), C.
  9. hǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. impf. hüpfen, C.
  10. hǫ̑pkati, -am, vb. impf. hüpfen, C.
  11. hòpniti, hǫ̑pnem, vb. pf. aufspringen, M.; springen: h. v koš, SlGosp.
  12. hòpsa, interj. hopsa! — prim. hop.
  13. hopsáč, m. kdor poskakujoč hodi, kajk.- Valj. (Rad).
  14. hòpsasa, interj. hopsasa! — prim. hop.
  15. hordež, m. = bedak, ogr.- C.
  16. horica, f. dem. hora, C.
  17. horika, f. dem. hora, C.
  18. horizōnt, m. obzor, der Horizont.
  19. hǫ̑st, m. = hosta 1), SlGradec- C.
  20. hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi ( n. pr. zelje in fižol), Idrija- Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
  21. hǫ̑star, -rja, m. der Waldbewohner, Z., Let.
  22. hǫ̑stən, -stna, adj. zum Wald gehörig, Mur., Cig.; hǫ̑stni med, der Waldhonig, Mur.
  23. hǫ̑stnik, m. 1) der Waldbewohner, der Wäldler, Šol.; hostniki, die Waldleute, Cig.; — der Eremit, Dict.; — 2) der Räuber, Guts., Mur., Cig., C.; — 3) divji mož, LjZv.
  24. hòt, hóta, m. die Begierde, die Gier, Cig., Jan.
  25. họ̑t, -ı̑, f. das Kebsweib, C., Levst. (Nauk); ("hut"), Meg.
  26. hótən, -tna, adj. 1) Willens-: hȏtni živci, Cig. (T.), Žnid.; — 2) wohllüstig, geil, Mur., Cig., Mik., Svet. (Rok.).
  27. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
  28. hotič, m. das Ferkel, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  29. hotı̑nstvọ, n. das Concubinat, Habd.- Mik.
  30. hotı̑v, m. = fotiv, Mur., ogr.- Mik.; (tudi adj.: hotiv otrok, vzhŠt.).
  31. hotíva, f. die uneheliche Tochter, C.; — prim. hotiv, fotiv.
  32. 1. hotı̑vəc, -vca, m. = hotljivec, Cig., Jan.
  33. 2. hotı̑vəc, -vca, m. uneheliches Kind, Mur., C.; — prim. hotiv.
  34. 1. hotı̑vica, f. 1) wohllüstiges Weib, die Buhlerin, Mur., Danj.- Mik., C.
  35. 2. hotı̑vica, f. uneheliche Tochter, C.; — prim. hotiva.
  36. hotívnost, f. = hotljivost, Slom.- C., Danj.- M.
  37. hotljìv, -íva, adj. lüstern, begierlich, Meg., Jan.; wohllüstig, geil, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; hotljiva košuta, Dict.
  38. hotljívati se, -am se, vb. impf. üppig, geil sein, M., ogr.- C.
  39. hotljı̑vəc, -vca, m. der Wohllüstige, Dict., Cig., Jan.
  40. hotljívost, f. die Begierlichkeit, Dict., C.; die Wohllüstigkeit, die Geilheit, Mur., Cig., Jan., C., Boh., Dalm., Trub.
  41. hotníca, f. ein geiles Weib, Cig., Jan.; das Kebsweib, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Hal.- C.; proglasiti za hotnico, Zv.
  42. hotník, m. der Wohllüstling, Mur., Jan., Mik.; der Kebsmann, der Beischläfer, Cig.
  43. hotnı̑ščnica, f. das Freudenhaus: izpremenite palačo za hotniščnico, Zv.
  44. hótnost, f. = hotljivost, Mur.
  45. hotonce, adv. absichtlich (iz hs. hotimice), Mik.
  46. hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.
  47. hrábav, adj. = hrapav, uneben, rauh, C.; — schwammig: hrabava redkev, vzhŠt.- C.; — pogl. grapav.
  48. hrábər, -bra, adj. tapfer, muthig, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.
  49. hrabiti se, -im se, vb. impf. = hrabriti se, C.
  50. hrábrəc, -brca, m. der Tapfere, SlN.
  51. hrabríka, f., Mur., nam. grabrika, pogl. gaber, graber.
  52. hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.- C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
  53. hrábrost, f. die Tapferkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  54. hrabúčiti, -ȗčim, vb. impf. = halabučiti, ogr.- C.
  55. hrabȗd, m., C., pogl. rabud.
  56. hrȃčək, -čka, m. der Auswurf (beim Räuspern), Habd.- Mik.
  57. hrákati, hrȃkam, -čem, vb. impf. sich räuspern, Jan., Mik.
  58. hrákəlj, -klja, m. der Auswurf (beim Räuspern), Mur., Cig., Jan., Trst. (Let.), vzhŠt., Dol.
  59. hrákniti, hrȃknem, vb. pf. sich (einmal) räuspern, Z.
  60. hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.- C.
  61. hrȃnar, -rja, m. der Speisemeister, Pot.- C.
  62. hraníca, f. die Bewahrerin, C.; ( nam. -nnica, C.).
  63. hraník, m. der Bewahrer, C., Svet. (Rok.); ( nam. -nnik, C.).
  64. hraníłən, -łna, adj. die Aufbewahrung betreffend, Depositen-, Cig., nk.; hranı̑łni urad, das Depositenamt, h. list, der Depositenschein, DZ.
  65. hranı̑łnik, m. das Futteral, Hip.- C.
  66. hranílọ, n. 1) die Aufbewahrung: komu kaj na hranilo dati, C., Svet. (Rok.); za prevzemanje in hranilo, für die Uebernahme und Aufbewahrung, DZ.; — 2) das zur Aufbewahrung gegebene Gut (depositum), Cig., Jan., C., DZ.; — die Spareinlage, Jan. (H.); — 3) die Nahrung, die Speise, C.; — der Nahrungsstoff, Cig. (T.); — pl. hranila, die Ernährungsorgane, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) das Sparmittel, Cig.
  67. hraníšče, n. der Aufbewahrungsort, das Magazin, Guts., Mur., Cig., C., DZ., Levst. (Pril.); priročno h., das Handmagazin, Levst. (Pril.); strelivno h., das Munitionsdepot, DZ.; devati v h., einlagern, DZ.; pisemsko h., das Archiv, DZ.
  68. hranı̑telj, m. 1) der Aufbewahrer, Jan. (H.); — 2) der Ernährer, der Erhalter, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  69. hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.- Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.- Valj. (Rad).
  70. hranı̑vəc, * -vca, m. 1) der Bewahrer, Cig., DZ.; — 2) der Ernährer, der Erhalter, Cig.
  71. hranı̑vọ, n. das Nahrungsmittel, Cig. (T.).
  72. hránjenəc, -nca, m. der Kostknabe, der Kostgänger, Cig., Jan.
  73. hranjeník, m. der Ernährer, Dict., (hránjenik) Valj. (Rad).
  74. hránjenje, n. 1) das Aufbewahren; — das Sparen; — 2) das Ernähren; — prim. hraniti.
  75. hránjenka, f. das Kostmädchen, die Kostgängerin, Cig.
  76. hranjeváti, -ȗjem, vb. impf. aufzubewahren pflegen, Mur., C., Zora, Raič (Slov.); — sparen, Mur., Burg.
  77. hranjevȃvəc, -vca, m. der Sparer, Mur.
  78. hranljìv, -íva, adj. 1) sparsam, Mur., Cig., Jan.; — 2) = redilen, C.
  79. hranljívost, f. die Sparsamkeit, Mur., Cig., Jan.
  80. hranodajȃvəc, -vca, m. der Kostgeber, Blc.-C.
  81. hranodȃvəc, -vca, m. der Kostgeber, Jan.
  82. hrȃnva, f., pogl. hramba 2).
  83. hrȃnvica, f., pogl. hrambica.
  84. hrápa, f. die Unebenheit, Cig. (T.); die Wundkruste, Dol.; — die Narbe (im Leder), Cig., Jan.; — prim. grapa, grampa.
  85. hrápati, -pam, -pljem, vb. impf. = hripati, C.; tudi hs.
  86. hrápav, adj. uneben, rauh, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; schwammig: hrapava redkev, vzhŠt.; — pren. holperig ( stil.), Cig. (T.); — tudi hs.; prim. grapav.
  87. hrápəlj, -plja, m. = hrakelj, Plužna- Erj. (Torb.).
  88. hrapúcati, -ȗcam, vb. impf. hripavo kašljati, Valj. (Rad).
  89. hrást, m. die Eiche; — žive hraste staviti, Burzelbäume schlagen, Cig.; (hrast, ein belaubter Baum, Rez.- Mik.; bukov hrast = bukev, Rez.- C.); tudi: hrȃst.
  90. hrȃstar, -rja, m. 1) kdor s hrasti kupčuje: tržaški hrastarji, Jurč.; — 2) = hrestač, Cig.
  91. hrástavəc, -vca, m. = krastavec, Cig.
  92. hrástec, -tca, m. dem. hrast.
  93. hrástək, -tka, m. dem. hrast.
  94. hrastìč, -íča, m. dem. hrast; kleiner, junger Eichenbaum.
  95. hrastı̑čje, n. junger Eichenwald, Mur., Cig.
  96. hrástik, m. der Eichenwald, BlKr.- DSv.
  97. hrastína, f. 1) der Eichenwald; — 2) das Eichenholz, Mur., Bes.
  98. hrastír, -rja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Cerknica- Erj. (Torb.).
  99. hrástiti se, -im se, vb. impf. = krastiti se, Cig.
  100. hrástovəc, -vca, m. 1) der Eichenstamm, C.; — 2) močen skovan žrebelj, Ip.- Erj. (Torb.).

   25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA