Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (2.601-2.700)

  1. míšica, f. = mišca 2), der Muskel, Cig., Jan., Erj. (Som.), nk.
  2. míšičast, adj. muskulös, C.
  3. míšičən, -čna, adj. Muskel-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  4. míšičje, n. das Muskelsystem, Erj. (Som.).
  5. míšičnat, adj. muskelig, Cig., Jan.
  6. míšina, f. das Mäuseloch.
  7. mı̑šjak, m. 1) der Mäusekoth; — 2) der Fleckenschierling (conium maculatum), Cig., Medv. (Rok.); = pikasti m., Tuš. (R.).
  8. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
  9. mı̑šji, adj. Maus-, Mäuse-; mišji rep; mišja dlaka, die Flaumfedern, Zv.
  10. mı̑šjica, f. das Giftmehl, der Hüttenrauch, Erj. (Min.).
  11. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  12. mı̑škarica, f. neko jabolko, Valj. (Rad).
  13. mı̑ško, m. mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig.
  14. mišljȃva, f. 1) die Denkform, Cig., Jan.; — 2) die Denkart, die Gesinnung, Cig., Jan., C.
  15. mišljénje, n. das Denken; — die Denkart, die Gesinnung, Jan., Cig. (T.), nk.
  16. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  17. mı̑šničar, -rja, m. der Mäusefallenmacher, Cig.
  18. mı̑šničən, -čna, adj. Arsenik-, Cig., Jan.
  19. mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme- Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
  20. mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  21. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  22. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
  23. mitár, -rja, m. 1) der Lohnhirt, der Gemeindehirt, Jarn., Mik.; — 2) der Zolleinnehmer, Cig., Jan., DZ.; der Mauteinnehmer, Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
  24. mitaríca, f. die Lohnhirtin, die Gemeindehirtin, M.
  25. mitarína, f. = cestarina, die Mautgebür, Levst. (Pril.).
  26. mitáriti, -ȃrim, vb. impf. Lohnhirt, Gemeindehirt sein, Jarn.
  27. mitȃrka, f. = mitarica, Jarn.
  28. mitárnica, f. = mitnica, C.
  29. mítav, adj. bestechlich, C.
  30. mı̑tək, -tka, m. die Zollgebür, Mur.
  31. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  32. míti, mı̑jem, vb. impf. waschen.
  33. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  34. mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
  35. mı̑tničar, -rja, m. der Mautner, nk.
  36. mı̑tničarka, f. die Mautnerin, nk.
  37. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  38. mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
  39. mitnı̑nar, -rja, m. der Zollbeamte, der Zolleinnehmer, Jan. (H.).
  40. mitnı̑narnica, f. das Zollamt, Jan. (H.).
  41. mitnı̑narski, adj. zollämtlich, Jan. (H.).
  42. mitniníšče, n. das Zollgebiet, Jan. (H.).
  43. mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
  44. mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
  45. mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
  46. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  47. mitolōg, m. bajeslovec, der Mytholog.
  48. mitolōgičən, -čna, adj. = mitološki, mythologisch, Cig., Jan., nk.
  49. mitologı̑ja, f. bajeslovje, die Mythologie.
  50. mitolōški, adj. bajesloven, mythologisch, nk.
  51. mitovína, f. das Lehen, Guts., Jarn.
  52. mītra, f. die Bischofsmütze, die Mitra.
  53. mitronǫ́sən, -sna, adj. infuliert, Cig., Jan.
  54. miváča, f. der Waschlappen, Št.- C., ogr.- C.
  55. mı̑vtra, f. das Wasserschaff, jvzhŠt.; (mevtra, der Eimer, SlGor.- C.); — pogl. meltra.
  56. míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.
  57. mizantrōp, m. ljudomrzec, der Misanthrop, der Menschenfeind, Cig. (T.).
  58. mizár, -rja, m. der Tischler; pohištveni m., der Möbeltischler, Vrt.; m. obkladar, der Fourniertischler, Vrt.
  59. mizárčək, -čka, m. dem. der Tischlerjunge, Cig.
  60. mizaríca, f. die Tischlersfrau, Cig., Jan.
  61. mizáriti, -ȃrim, vb. impf. Tischler sein, das Tischlerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  62. mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
  63. mizárski, adj. Tischler-; mizarsko delo.
  64. mizȃrstvọ, n. das Tischlerhandwerk.
  65. mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
  66. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
  67. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
  68. mı̑znica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.
  69. mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
  70. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
  71. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
  72. mizolìz, -líza, m. der Näscher, C.
  73. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
  74. mížati, -ím, vb. impf. = mežati.
  75. mižàv, -áva, adj. = mežav, Mik.; mižavo gledati, Jurč.
  76. mižávost, f. = mežavost, Cig., Jan.
  77. mı̑žəc, -žca, m. der Blinzler, Jan.
  78. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
  79. mižkȗt, m. die Fledermaus, Solkan- Erj. (Torb.).
  80. mižnják, m., Jan., pogl. miznjak 2).
  81. mižol, m. = mužol, das Trinkglas, C., Nov.
  82. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), Kras.
  83. mlȃčəc, -čca, m. das Zartried (isolepis), Medv. (Rok.).
  84. mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  85. mláčenje, n. das Dreschen.
  86. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
  87. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  88. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  89. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
  90. 1. mláčiti, mlȃčim, vb. impf. lau machen, Cig., C.
  91. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
  92. mlȃčje, n. coll. Lachen; die Sumpfgegend, Mur.
  93. mláčnast, adj. laulich, Cig.
  94. 1. mlȃčnat, adj. laulich, C.
  95. 2. mlȃčnat, adj. = mlačev: mlačnato zrnje, Nov.
  96. mlȃčnež, m. der Lauling, Cig., Jan., C., nk.
  97. mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
  98. mlȃčnik, m. = mlačnež, Cig.
  99. mláčnost, f. die Lauheit, die Lauigkeit; der Indifferentismus, Cig. (T.).
  100. mlačnovę̑rəc, -rca, m. der Laugläubige, Cig.

   2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA